Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Brezglavi pustolovci naj ostanejo v dolini

Delo, Kronika – Tomaž Branc: Varnost v gorah - Kljub opozorilom in nasvetom gorskih reševalcev, naj se pohodniki ne precenjujejo, se nesreče kar vrstijo

Mojstrana – Čeprav je v dolinah sneg že zdavnaj pobralo in se planinske koče ena za drugo odpirajo, v Alpah še vedno vlada zima. Nad 2000 metri nad morjem je snežna odeja še vedno lahko debela nad tri metre, a sneg vztrajno kopni. Tako na planotah kakor v visokogorju je večinoma zmehčan, le ponoči še lahko pomrzne. Splošna nevarnost plazov je – razen občasnih plazov mokrega snega na izpostavljenih pobočjih – načeloma majhna, zaradi zadnje nesreče nemškega samohodca v Špiku pa veljajo opozorila gorskih reševalcev, naj ljudje pri načrtovanju ture realno upoštevajo stanje vremena, psihofizične sposobnosti in izkušnje, poleg tega naj se opremijo, kot je treba.

Kot poudarjajo reševalci, se največ nesreč zgodi zaradi neustrezne priprave in podcenjevanja nevarnosti v gorah, ki niso virtualen svet, »nimaš pet ali deset življenj«, kot pravi dr. Eva Pogačar, predsednica komisije za medicino pri Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS). Pri precenjevanju lastnih sposobnosti ne govorimo le o kondiciji, ampak tudi ali predvsem o psihični trdnosti, sposobnosti orientacije, poznavanju terena in razmer, potrebne opreme, skratka o izkušenosti. To velja vselej, tudi v idealnih razmerah.

  Gorski reševalci so si enotni, da se le z ustrezno (samo)preventivo letos lahko izognemo žalostnim številkam v statistiki gorskih nesreč. Lani je bilo sploh leto žalostnih rekordov: reševalci so posredovali kar v 348 primerih, od tega 148-krat s helikopterjem. V gorah je umrlo 43 ljudi, od tega 29 gornikov, poškodovanih je bilo več kot 200. Letos so izvedli že več kot 50 intervencij. V nesrečah je umrlo pet gornikov, zdravnik je bil potreben v 30 primerih, helikopter v 17.

Ob upoštevanju, da ura letenja stane okrog 2500 evrov davkoplačevalskega denarja, lahko hitro ugotovimo, da stroški reševanja nikakor niso zanemarljivi. K temu je treba dodati tudi prostovoljstvo reševalcev, zaradi česar imajo pogosto težave na delovnem mestu. Delodajalci jih na akcije neradi spuščajo, vsekakor morajo svoj čas prilagajati delovnim obveznostim. Ob vikendih od junija do konca septembra bo tudi letos na Brniku dežurala ekipa letalske policijske enote, okrepljena z ekipo za gorsko reševanje, ki bo pripravljena za takojšnjo pomoč.

Po drami z belgijskimi počitnikarji se je ponovno razplamtela debata o plačništvu storitev gorskih reševalcev. Miro Pogačar, predsednik GRZS, pravi, da stroške reševanja plača Zavod za zdravstveno zavarovanje, če je oseba poškodovana in zavarovana. Do povrnitve stroškov niso upravičene nezavarovane osebe pa tudi nepoškodovane in od lani tudi tiste, ki se jim je nesreča zgodila zaradi malomarnosti, neustrezne opremljenosti ali neusposobljenosti. Zaradi nesprejetih podzakonskih aktov pa se to zakonsko določilo izvaja le poredkoma.

Tomaž Branc

www.delo.si     26.05.2008

 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.