Opisi štirih smeri, v slikovnem delu pa še dve fotografiji z vrisi teh smeri.
V NAŠIH STENAH
Na straneh 45-47 so opisi štirih smeri, na koncu, v slikovnem delu pa še dve (črno beli) fotografiji z vrisanimi temu smermi.
STENAR (2501 m)
Bližina Triglavske stene je kriva, da se ostenju Stenarja dolgo časa ni posvečalo večje pozornosti. Še vedno predstavlja njegov značilni Trikot, ki sega prav do travnatih vesin nad dolino Vrat, plezalni problem prve vrste.
SEVEROVZHODNA STENA (sl. 9)
17 KOČEVARJEVA SMER
Prva plezala Rado Kočevar in Rudi Herbst 9. avgusta 1950. [Reg. PV, 52, 172.]
Dostop: a) najhitrejši dostop je iz Bivaka IV Na rušju, 20 min.
b) iz Vrat po poti na Škrlatico in ko pot zavije desno proti vznožju Dolkove špice, levo pod Stenarjev trikot, 1 1/2 ure.
Opis: vstop v vpadnici vrha. S snežišča pod steno po prvi polici 1 in pol raztežaja levo. Sledi strma stena. Preko nje z uporabo klinov in stopnih zank (VI-) v lažji svet. Nekaj metrov nekoliko proti levi navzgor, nato 60 m teže pod veliko streho. Pod njo kratka prečnica levo v strmo in hrapavo poč (k). Preko nje na majhno polico. Nekaj metrov navpično navzgor (k) in desno v lažji svet nad streho. Sedaj po lažjem svetu nekaj vrvnih dolžin do velikanske gladke zapore v drugi polovici stene. Pod to gladkó steno se vleče sistem širokih polic. Po njih levo na levi rob stene, ki ga tvori markanten, mestoma previsen raz. Ta raz (podoben Ladji v Triglavski steni) omogoča plezanje (trije raztežaji). Drugi raztežaj tvori ogromen previs (uporaba pomožnih zank, VI-), tretji pa previsna plošča (kk, VI-). Nad razom lažji teren. Po njem na rob stene, katerega tvori tu že mejni raz vzhodne stene. Po grebenu do glavnega vrha, 3/4 ure lahkega plezanja.
Ocena: težavnostna stopnja IV, mestoma V s tremi mesti VI-, skala trdna, višina stene 600 m, čas plezanja 7 do 9 ur.
Sestop: po poteh a) čez Sovatno v Vrata, 2 uri; b) v Pogačnikov dom, 1 1/2 ure; c) k Bivaku IV, 1 1/2 ure.
18 SEVEROVZHODNI RAZ
Prvi plezali Janez Brojan, Maks Dimnik, France Globočnik in Drago Korenini 13. junija 1937. [Reg. P V, 39, 34.]
Smer plezanju daje raz med severno in severovzhodno steno (desni rob Trikota). Pleza se v območju raza in ko se ta konca, dalje po grebenu na vrh Stenarja; III, višina 500 m, čas plezanja 3 do 4 ure, zelo krušljivo.
SEVERNA STENA (sl. 10)
Prvi vzpon preko severne stene (v zapadnem delu) izvedli 20. junija 1928 Herbert Brandt, Nevina Rebekova, Slavko Prevec in Stanko Hudnik. [NA, 183.]
19 SEVERNI RAZ
S srednjega vrha Stenarja pada proti severu markanten steber, ki ima dva izrazita raza. Desni poteka v vpadnici vrha, levi pa se šele v zgornji polovici izoblikuje. V spodnji polovici pada raz v navpičnih plateh do melišč.
Prva plezala 23. julija 1950 Janez Krušic in Janko Šilar. [Reg. PV, 52, 172.]
Dostop: po grušču iz Bivaka IV pod steno, 15 minut.
Opis: vstop s snežišča (krajna poč) nekaj metrov desno od grape, po kateri teče voda. Nekaj metrov navpično (slabe opore) do poličke. Odtod po previsni zajedi kakih 6 m do ozke poličke (V+), ki vede levo 6 m do algaste grape. Levo ob grapi navzgor v lažji, krušljiv teren. Zgoraj kotlast zatrep. Po skrotastem terenu 40 m desno poševno navzgor do navpičnih plati, ki zapirajo prehod čez vso širino (ne levo, po lahkem kaminu, ki te privede v neprehodne prevese in plati). Blizu desne strani plati naravnost navzgor 15 do 20 m (V+). Uporaba klinov in vrvnih zank (plati in dvomljive luske). Po ozki polički 2 do 3 m desno, nato navzgor na majhno stojišče nad lusko (izpostavljeno). Dalje vodoravno po ozki, deloma s travo porasli polički desno, nato po slabih razčlembah (izpostavljeno) za rob 10 m, nato nekaj metrov naravnost navzgor na boljše varovališče (do sem pride z leve široka, zelena polica, ki pa se izgubi v plateh). Na varovališču pod gornjo izrazito preveso možic. Dalje 3 m navzgor do nizke votline, nad katero je strehast previs. Preko v razkoraku na gornjo polico, ki vede proti levi. Ob prvi možnosti navzgor na drugo in tretjo poličko in nato desno v lažji teren. Tu se izoblikuje izrazit kamin (dobro viden z Rušja na Gruntu). Po njem navzgor dokler se v severnem razu ne izoblikuje markantna glava — začetek severnega raza. Pod glavo po krušljivem razu nekaj metrov navzgor na polico (možic). Po njej 20 do 25 m levo do rebra blizu grape. Po rebru naravnost navzgor okoli 50 m (III), nato prestop levo v kamin. Po njem 20 m, nato levo po krušljivi polički na drugo rebro (zanimiv pogled desno na ogromno lusko, podobno »Utrujenemu stolpu«). Raztežaj vrvi navzgor po skrotastem, krušljivem terenu na grebenček (pogled desno na izrazit desni steber). Naravnost navzgor po dobro razčlenjenem terenu, ki je zelo strm, okoli 65 m do vodoravne terase (možic z imeni v desnem vogalu pod platmi).
Dalje po strmi grapi (desno od ogromne luske in okna), nato naravnost navzgor po drnastem, krušljivem terenu kakih 150 do 180 m do možica na srednjem vrhu Stenarja. Odtod še pol ure po grebenu proti zapadu na prvi vrh Stenarja.
Ocena: težavnostna stopnja III z dvema raztežajema V+, stena visoka 400 m, čas plezanja 4 do 5 ur.
Sestop: glej smer št. 17.
20 KAMINSKA SMER
Plezali spodnji del 9. novembra 1951 Janez Krušic, Janez Pšenica in Jože Stražišar, gornji del pa Janez Krušic, Tone Župan in Jože Stražišar 15. oktobra 1950. [Reg. PV, 52, 172.]
Dostop: glej smer št. 19.
Opis: vstop v podnožni terasasti stožec v vpadnici markantnega navpičnega kamina na desni strani izrazitega stolpa z ramo v sredini. Preko žmulastih, zaprodenih polic v kamin (3 dolžine vrvi) do algaste, plitve črne votline (možic). Desno za lusko na zgornji del votline (stojišče). Odtod navpično po sigastih plateh proti desni (majhni oprimki, previsno, klini slabo prijemljejo, V) do majhnega stojišča (pol dolžine vrvi). Dalje levo težko proti kaminu, še vedno po desnih plateh (okoli 10 m), nato prestop v kamin (stojišče, nad njim klin v prevesi). Dalje naravnost po kaminu okoli 15 m do poševnega terasastega stojišča (možic z imeni). Od tod po desni plošči (dobri oprimki, k) do krušljive police (nad njo rjav odlom), dalje prestop levo v kamin (prodnata tla, v dnu možic). Od tod po desni plošči (slabi oprimki) rahlo v desno (izpostavljeno) okoli 10 m do majhne masivne police. Od tod še vedno poševno desno navzgor čez plati (slabe opore, 1 dolžina vrvi) do prodnate kotanje. Preko dveh stopenj levo na ramo stebra (možic). Odtod desno poševno navzgor čez nekaj pragov na prodnato poličko, katero tvorí luska. Prestop v navpičen, ozek kamin. Po njem do lopice (dobro varovališče). Iz lope desno v odprto steno čez gladke plati 6 m do police vrh kamina za stebrom. Naravnost preko gladkih, zbitih plati s slabimi razčlembami in razpokami na majhno poličko. Z nje levo do vhoda v markantno, visoko votlino s snegom (možic). Ob vhodu v razkoraku — nato prestop v masiv. Čez plati desno v navpičen kamin. Po njem do zaprte kotanje. Dalje naravnost čez navpičen, nerazčlenjen 10-metrski prag na majhno poličko. Prestop v kaminček brez vstopa. Po njem, nato po kratkih plateh na škrbinico v grebenu. Še nekaj metrov navzgor na grebensko glavo z možicem.
Ocena: težavnostna stopnja V, izpostavljeno, lepi plezalni detalji preko plati, stena visoka preko 400 m, čas plezanja 8 ur.
Sestop: glej smer št. 17.