Polet, 23.02.06 – Pavle Kozjek: Ko tudi nižji hribi ponudijo občutek in užitek resnosti
Zimsko pohodništvo - Ko tudi nižji hribi ponudijo občutek in užitek resnosti.
Čari zimskega sredogorja
Ker se, čeprav danes tako rekoč Ljubljančan, še vedno počutim doma sredi Polhograjskih Dolomitov, bi morda lahko začel kar s kakšno zimsko zgodbo iz teh hribov. Recimo, kako mi kot šolarju ni bilo treba k pouku, ker je snežni plaz tri metre na debelo zasul pot v domačem Mačkovem grabnu, ali pa o tem, kako sva s prijateljem Franceljnom v bregu nad hišo vsako zimo neutrudno gradila skakalnice »velikanke« … Pohodništvo me takrat ni preveč zanimalo, a kar sem na Grmadi in Tošču morda zamudil v otroških letih, sem z obrestmi nadomestil pozneje.
Zima je čas, ko se razlike med sredogorjem in visokimi gorami nekako zmanjšajo: sneg je tu in tam, mraz prav tako, in tako nam pozimi tudi nižji hribi dajo nekakšen občutek resnosti. Ne smemo jih podcenjevati; tudi za pohode v zimsko sredogorje se je treba dobro, zlasti pa toplo in varno opremiti.
Previdnost
Nekoč smo se z mrazom borili le z volnenimi oblačili in usnjenimi čevlji, danes pa je zgodba obrnjena na glavo, saj se v pisani ponudbi oblačil, obutve in opreme za prosti čas včasih že kar težko znajdemo. Predvsem pa ne smemo pozabiti na varnost, saj se čisto pohlevna stezica pozimi lahko spremeni v ledeno past ne le v visokih gorah, ampak tudi v navidez prijaznih hribih sredogorja. Prav tako ni priporočljivo odhajati na pot po obilnejšem sneženju. Tudi za poti v sredogorju velja upoštevati opozorila o snežnih razmerah, ki jih objavljajo mediji.
Kadar je sneg pomrznjen, moramo biti pozorni predvsem pri prečenjih strmejših pobočij, saj nas ob padcu lahko odnese, pospeški na trdi podlagi pa so izjemni. Dobra obutev je za zimske pohode ključnega pomena, mnogo pomembnejše kot v poletnem času so tudi pohodniške palice, ki omogočajo obremenitev mišic rok in ramen, ki jih sodobni ljudje pogosto zanemarjamo. Morda ne bo odveč ponoviti: palice naj bodo zložljive, da jih na sestopu lahko nekoliko podaljšamo in tako razbremenimo kolena. Za zahtevnejše poledenele terene nam seveda lahko pridejo prav tudi derezice, ki jih dobimo v trgovinah z gorniško opremo in še kje.
Kaj dati v nahrbtnik ...
...da ne bo po nepotrebnem pretežak? Za daljše pohode in resnejši mraz vsekakor termovko s toplo pijačo, nekaj malega za pod zob in rezervno oblačilo, še zlasti če se nameravamo ustavljati, in malo »pohodniško lekarno« (o kateri lahko več preberete prav v današnji prilogi). Če je pot krajša, ali če računamo na kočo z gostinsko ponudbo ali kar gostilno, potem nahrbtnika morda niti ne potrebujemo: najnujnejše lahko spravimo kar v priročno torbico za pasom ali celo v večji žep vetrovke. Tega seveda ne gre jemati kot odsvetovanje nahrbtnika, a praznega res ne potrebujemo, še posebej, če si izberemo hitrejšo, športno izvedbo pohoda.
Možnosti
Zima v sredogorju nam poleg klasičnih oblik pohodništva ponuja še marsikaj. Naj naštejem samo nekaj idej in »kombinacij. Recimo: bi se morda na sestopu raje peljali s sankami kot hodili? Posebej za družinske izlete je to premisleka vredna možnost, saj je lahko predvsem za otroke pravo doživetje. Marsikatera cesta do planinske koče je pozimi odlično sankališče, po katerem se lahko spustimo celo ponoči, ob soju čelne svetilke.
Če vam je hoja premalo, lahko zasnežene stezice izrabite za odličen tekaški trening v naravi. Sredogorja so kot nalašč za to, izbira posebne obutve za zimski tek pa bogata. Vemo, da se je treba začeti za dobro tekaško sezono pripravljati že zgodaj pozimi; tek po mestnem smogu pa takrat lahko povzroči več škode kot koristi.
Še ideja za vse, ki jim sneg in zima kljub vsemu ne dišita preveč: le korak od ledene zime v osrednji Sloveniji lahko v sami majici uživate na toplem soncu. Sliši se morda kar malce neverjetno, a je bila zadeva osebno preverjena v letošnjem (ne prav toplem) januarju pod sončnimi in zavetrnimi stenami Ospa in Črnega Kala. Deset stopinj v senci, to na Primorskem v sončnih in zatišnih legah pomeni prav prijetno toploto. Pokrajina pod Kraškim robom torej ponuja tudi možnosti za posebne zimske pohode – brez snega in mraza.
Kamor koli se odpravimo: zima nikakor ni čas za počivanje. Ali bolje rečeno, počitek je najbolj prijeten po lepo izkoriščenem dnevu v naravi.
Pavle Kozjek, foto Nina Mesner