Delo: Triglavska muzejska zbirka v Mojstrani priča o nekdanjem življenju v Julijcih
Triglavski narodni park
Če ne ljubite gneče, obiščite muzeje v TNP
Triglavska muzejska zbirka v Mojstrani priča o nekdanjem življenju v Julijcih ter o tradiciji planinstva – Ne spreglejte niti Pocarjeve domačije
Svojevrsten paradoks je, da je v muzejih v Triglavskem narodnem parku manj gneče kot na obljudenih triglavskih poteh. Enako velja za poti, za katere skrbi uprava TNP. Območje Triglavskega narodnega parka namreč tudi gorniško manj zahtevnim obiskovalcem ponuja obilico možnosti za spoznavanje naravne in kulturne krajine v Julijskih Alpah. Ena od takšnih, kjer se vam ni treba bati gneče, je Triglavska muzejska zbirka v Mojstrani, ki je na ogled za bifejem Time Out ob vstopu v dolino Vrat.
To je bogat arhiv, ki priča o nekdanjem življenju v Julijcih ter o tradiciji planinstva, alpinizma in gorske reševalne službe. Arhiv je tudi podlaga prihodnjega Slovenskega planinskega muzeja. Triglavska muzejska zbirka v Mojstrani zajema več kot 1500 razstavnih predmetov iz slovenske planinske zgodovine ter številne fotografije in obsežen arhiv dokumentov in zapisov. Stavba na Triglavski 50 je odklenjena od maja do oktobra od 10. do 17. ure, razen ob ponedeljkih. Vstopnino boste zlahka zmogli, po zbirki pa vas popelje vodnik. Pohitite, saj ji zaradi denacionalizacije stavbe grozi, da bo z letom 2007 morala na cesto. Morda pa se ji obetajo lepši časi, saj bo menda postala kulturni spomenik državnega pomena.
Kogar zanima potep po eni najlepših ledeniških dolin v Alpah, se lahko kar od tam sprehodi po naravoslovni učni poti pod Triglavom. Povezuje pešpot od Mojstrane do Peričnika, speljano po desnem bregu Triglavske Bistrice, s staro potjo skozi Galerije. Na njej spoznavamo življenje v gozdu in ob Triglavski Bistrici, pokukamo v svet kraških izvirov in starodavnih kopišč, kjer so nekoč kuhali oglje. Samo v Vratih je znanih okoli 80 nekdanjih kopišč. Po poleti zelo obremenjeni in prašni cesti v Vrata ni treba hoditi veliko, le skrbno slediti oznakam.
Na kosilo pa k Psnaku
Zdaj ste gotovo že lačni! Če se vam je to v Mojstrani že kdaj zgodilo, ste verjetno razočarano ugotovili, da v vasi razen pice ni mogoče dobiti poštenega kosila. Na voljo vam torej ostane ena od planinskih postojank v Triglavskih dolinah ali pa Radovna, slikovita dolina med Mežaklo in Pokljuko. V Zgornji Radovni je Psnak, gostilna in kmečki turizem, ki je postal že tako znan, da so o njem posneli dokumentarni film. Psnakovi pa so najbolj znani po oskrbovanju triglavskih koč Planike, Kredarice in Staničeve koče, kar so desetletja počeli s konji. Pred hišo stoji zanimiv čebelnjak, poslikan z motivi oskrbovanja koč. Ponujajo domače koline, žgance, ajdove krape, suhe klobase iz zaseke, prekajeno šunko in druge domače jedi.
Ko ste že v Radovni, ne spreglejte Pocarjeve domačije, ki je ena najstarejših na območju Triglavskega narodnega parka. Na stropnem tramu je vrezana letnica 1775. Hišni arhiv obsega 110 listin; najstarejša izvira celo iz leta 1609, iz začetka stalne poselitve Radovne. Na vhodnem pročelju sta freski Višarske Matere božje in Križanega z Marijama. Notranja oprema je v celoti avtentična. Stanovanjska stavba zajema vežo, »hišo« z lončeno pečjo, hišno kamro, črno kuhinjo, kamro za preužitkarje, klet in podstrešje. 36 hektarov velika domačija je varčno in pretehtano postavljena ob nekdanji poti čez travnike. Sestavljajo jo v gručo sklenjene stavbe: hiša, svisli in hlev, manjši hlev za drobnico, svinjak in stegnjeni kozolec.
V hiši je od prednikov ostalo 1400 inventariziranih predmetov, ki pričajo o življenju na domačiji v treh stoletjih, med drugimi kamnite frnikole, stekleničke za dojenje, oprema za krst, šolski zvezek iz leta 1841, otroška posteljica in voziček, punčka iz lesa in različno orodje. Za obiskovalce je odprta še do 15. septembra od petka do nedelje med 11. in 18. uro, za organizirane skupine pa jo odprejo tudi zunaj obratovalnega časa.
Pokljuška luknja
Še veliko drugih znamenitosti ponuja Radovna: grbinaste travnike, staro Gogalovo lipo, jezerce Kredo, fužine, izvir Lipnika ali Pokljuško sotesko. Do vhoda vanjo pridete čisto na koncu doline, iz vasi Krnica pri Zgornjih Gorjah; tam vas v pravo smer napoti tabla. Soteska je rezultat delovanja potoka Ribščice, ki je tekla v Radovno. Dolga je približno dva kilometra. V slikoviti suhi soteski, katere »vrhunec« je le meter široka tesen, skozi katero se prebijete po lesenih galerijah, je skrita Pokljuška luknja.
Včasih je bila soteska najkrajša povezava Gorij s Pokljuko. Po ljudskem izročilu naj bi se v Pokljuški luknji skrivali protestanti in celo sam Primož Trubar. Pokljuška soteska je ena od točk, kamor vodene izlete organizira tudi naravovarstvena nadzorna služba TNP, saj želi promovirati določene točke v parku, poleg Radovne tudi Trento, Vrata, Pokljuko in druge. In če smo že začeli z gnečo, tudi končajmo z njo. Cesta skozi Radovno je poleti močno obremenjena z vozili in zato prašna. Zato pa ni gneče na predlaganih točkah. Razen morda v gostilni.
Tomaž Branc