Delo – Danica Velkavrh: ... nikar ne pozabite dežnika - Do doma na ljubljanskem »himalajcu« se pride tudi z avtom, vendar bo veliko lepše, če se tja odpravite peš
Objavljeno: Delo, torek, 30.10.2007 - TRIP
Če si Krim nadene
oblačno kapo, nikar ne pozabite dežnika
Do doma na ljubljanskem »himalajcu« se pride tudi z avtom, vendar bo veliko lepše, če se tja odpravite peš – Medveda se ne bojte – S kmetije odprtih vrat Janeza Šivica na Rakitni že diši po domačih krvavicah
Kakšnih 25 km južno od Ljubljane se dviga 1107 metrov visoki Krim, ena najpomembnejših geodetskih točk v Sloveniji. Hrib se je postavil med Ljubljansko barje in Rakitno, tako da se ga vidi od vsepovsod. Na zahodu ga objema dolina Borovničice, na vzhodu dolina Iške. Lepo zaobljena kopasta gora, ki je do vrha porasla z gozdom, tudi v jesenskem času obeta lep izlet.
Krim lahko spet obiskujemo šele od umika JLA leta 1991. Prav na vrh gore je speljana lokalna cesta, a je lepše, če pustite avto na križišču, kjer se pot odcepi proti Rakitni, in zadnje kilometre do doma prehodite. Dobra obutev in planinske palice pridejo prav. Če z vrha ne boste vedeli, kam, poglejte na okroglo panoramsko mizo z zemljevidom, ki vam bo nakazal pravo smer in pot. Tisti z več energije pešačijo na vrh Krima kar iz Preserja, kar traja dve uri hoje in pol, zraven pa je treba premagati še 800 metrov višinske razlike. Pot je sicer dobro označena. Prav toliko časa potrebujete, če se odpravite od Doma v Iškem vintgarju mimo partizanske bolnišnice Krvavica. Pol ure manj je z Rakitne. Če hočete preveriti vreme, pokličite odzivnik na številko 031 411 480, da vam odjeclja razmere.
Gobova juha brez medveda
Dom na Krimu upravlja PD Podpeč-Preserje, najdete ga na internetu www.domnakrimu.si, lahko pa tja tudi pokličete: 041 911 440 ali 041 398 830. Zdaj je odprt vse sobote, nedelje in praznike od 7. do 19. ure, za toploto, vzdušje in dobre enolončnice, zlasti joto ali gobovo juho z žganci, ki dišijo iz nove kuhinje v prizidku, pa skrbita Marinka in Stane. Prava gneča je bila predzadnjo oktobrsko nedeljo, saj je prišlo trinajst vzgojiteljev in gojencev iz Novega mesta, šestdeset otrok iz Grosupljega in velika skupina markacistov iz vse Slovenije, ki so opravljali zaključne izpite.
Dom na Krimu najdejo tudi tujci, saj so pred kratkim prikolesarili do vrha kolesarji iz skupine Vulkan iz Trsta, prespali na skupnih ležiščih in se naslednji dan zadovoljni odpravili nazaj domov. Le redki v koči še povprašajo, ali kdaj pridejo na spregled medvedi. Pa jim gospodar Stane odgovarja, da je že kar nekaj časa na Krimu, a je le enkrat našel medvedje sledi.
Na konja ali klobaso?
S Krima ni vzponov na še višje hribe, le ob vrnitvi do križišča proti Rakitni lahko zavijete še v to lepo vas, do koder je kilometer ravne poti. Vas leži ob cesti, ki se vije iz Podpeči v Cerknico. Rakitna leži na Rakitenski planoti na nadmorski višini med 780 in 820 metri. Po vasi teče Rakitniščica. Kraj je znan po klimatskem otroškem zdravilišču (999 m).
Sredi vasi kraljuje poznobaročna župna cerkev sv. Križa, ki se prvič omenja že leta 1420. Ob njej sta gostilna in trgovina. Ob jezeru je vsak dan odprta brunarica Rakitna, petnajst minut hoje pa je do kmetije zares vsak dan odprtih vrat Janeza Šivica (01/365 02 01 ali 041 796 711). Domači sin je že pripravil spletno stran, kjer se bo mogoče v kratkem tudi že napovedati.
Skratka, če jih boste pred svojim obiskom obvestili, vas bodo lahko še bolje pogostili. Izgubiti se na poti do njih ne morete, razen če se hočete. Ampak premislite: tudi domače krvavice že strežejo. To jesen jih je že obelil kakšen snežni metež, ki pa ni odgnal tistih, ki na kmetijo pogosto prihajajo jahat.
Podpeč je še, podpečana je zmanjkalo
Pod Krimom se je zanimivo ustaviti v Podpeči in ob okroglem jezeru istega imena, ki leži ob cesti na južnem robu Ljubljanskega barja med Ljubljanico in Sv. Ano (482 m). Pri gasilskem domu je obnovljen Podpeški studenec. Lepa in zanimiva je vodna učna pot okoli Podpeškega jezera, ki so jo pripravili člani turističnega krožka na osnovni šoli Preserje. Učna pot je bila nagrajena iz Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda.
Pobudo zanjo je dala domačinka dr. Branka Trček, začne pa se pri obnovljenem studencu. Ob poti so predstavljeni vodni viri, dolinica Ponikve in posebnosti Podpeškega jezera, ki ima v večji globini zoženo dno v 47 metrov globoko skalnato brezno, zaradi katerega je jezero eno najglobljih naravnih pri nas.
Včasih je bila Podpeč znana po spodnjejurskem podpeškem apnencu – podpečanu, ki so ga pridobivali že Rimljani in ga uporabljali za gradnje v Emoni in drugod. Tudi pozneje so lepi sivi kamen uporabljali za zgradbe, spomenike in obloge ljubljanskih stavb. Z njim so obložili notranjščino NUK, drugje pa ga skoraj ni mogoče več videti. Kakovostne kamnine, v kateri je veliko ostankov školjk, koral in zelenih alg, je namreč zdaj že zmanjkalo.
Danica Velkavrh