Pajek iz Lecca in protagonist enega od najbolj tragičnih in najbolj razpravljanih vzponov v severni steni Eigerja, je 3. februarja, v starosti 81 let, umrl v bolnišnici v Leccu, kjer so se nekaj dni »borili« za njegovo življenje.
3. in 4. avgusta leta 1957. sta v Eiger vstopili dve navezi: Italijana Longhi in Corti, oba iz Lecca, in Nemca Northdurft in Meier iz Münchna. Vsi štirje možje so bili vajeni velikih tur in vzponov. 8. avgusta so zaradi slabega vremena pretrpeli že peti bivak v območju »pajka«. Tu je padel Longhi in se tako poškodoval, da ni mogel nikamor več. Privezan na dve vrvi je ostal na izpostavljeni polici. Ostali tudi niso bili več pri močeh, zato so se odločili za šesti bivak. 9. avgusta je nastopila reševalna ekipa iz Thuna, sekcija Blümlisalp SAC, po radiju pa so pozvali na pomoč še druge reševalce. Prišli so Nemci, Italijani, Francozi in celo Poljaki, ki so se mudili tam blizu. Med njimi so bili tudi Lionel Terray iz Chamonixa, Ricardo Cassin, Carlo Mauri, Gramminger in Poljak Jergy 
Hajdukiewicz. 10. avgusta so z vrha Eigerja spustili reševalca Roberta Seilerja do srede »pajka«, kakih 200 m nad bivakom. Videl je enega moža, ki pa ni dal od sebe nobenega glasu. Bilo je ob 16. uri. Ob 19.30 so spustili z vrha Ericha Friedlija, ki pa tudi ni dosegel ponesrečenih; 11. avgusta so podaljšali jekleno žico, nakar je Hellspart iz Münchna ob 9. uri dosegel bivak, našel pa samo Cortija. Nemca pa sta šla naprej v neznano. Ob 10.30 je Hellspart navezal Cortija v Grammingerjev sedež in ga po napornem delu rešil iz stene ob 11.30. Okoli poldne so v steno spustili še Terraya, da bi pogledal za Nemcema. Po dveurnem iskanju so ga potegnili nazaj na vrh. Tudi o Longhiju še ni bilo nobenega sledu.
Corti je bil tako edini preživeli. O njegovem življenju, ohranjenem z veliko operacijo pomoči, so v časopisih govorili po vsej Evropi, nato pa je bil obtožen, da je kriv za smrt Nemcev in Stefana Longhija. Le dve leti po odkritju trupel Nemcev je bil oproščen, vendar je zloglasne obtožbe o njem širil še naprej, s svojo knjigo, širil Heinrich Harrer. Njegova negativna podoba je tako ostala za vedno označena in je bila šele pred kratkim odpravljena s knjigo »Jetnik iz Eigerja«, ki jo je napisal Giorgio Spreafico in vsebuje zadnje Cortijeve spomine. Solze, ob omenjanju gora, v njegovih očeh pričajo o tem.
Claudio Corti je vstopil v Eigerjeva severno steno, da bi izvršil častni prvi italijanski vzpon preko nje. V bolnišnici v Interlakenu je vprašal Ricarda Cassina: »Kaj misliš, ali bo moj vzpon veljaven, čeprav sem zadnjih 200 m stene ,naredil´ s pomočjo nemškega reševalca Hellpartha ... ?« Kakšen odgovor je dobil, ni težko uganiti.
PV, Montagna Tv, foto: splet