V pomanjkanju snega ena tura na dva vrhova.
Idej na tisoče a na vožnji se strinjamo, da bo prava izbira izhodišča Rudno polje za hojo in smučanje od avta do avta na smučeh. Slaba ura mine in izstopimo na parkirišču pri minus petih stopinjah in po nekaj minutah priprav smo že na snegu, ki mu manjka belina. Površina je na gosto posuta z iglicami in v zmanjšani svetlobi hodimo med gostimi smrekami do Krucmanovih kont.
Še polni idej stopamo po pomrznjenem a lepšem snegu gozdne ceste, se oziramo na pobočja ob cesti in ugibamo ali je dovolj snega ali pa bomo naleteli na obsežne kopnine višje. Vsak dvom izničimo z nadaljevanjem hoje dokler nismo tako daleč, da gremo na pobočja pod Velikim Selišnikom. Sneg je pomrzjen in na strmini kljub kožam na smučeh je potrebno uporabiti preveč moči v rokah za preprečitev zdrsov in zato s prijateljem namestiva na smuči srenače, drugi pa vztraja brez njih. Za nami hodi skupinica turnih smučarjev, ki pa se višje usmeri na druga pobočja, medtem ko mi z nekaj spusta in prečenja hodimo proti Debelemu vrhu. Prijeten sončni dan popestri rahla sapica in vedno lepši pogledi na prepadne severovzhodne stene Velikega Selišnika, ki se mu pridruži pogled na skoraj prazna pobočja Solnic, Draškega roba in Malega Draškega vrha. Tudi pogled na bližnje pobočje Debelega vrha ni vzpodbuden. Snega ni veliko,ruševje gleda iz snega a to nas ne potare. Stopamo naprej in pričnemo vzpon mimo macesnov isčoč prehode med ruševjem izogibajoč se manjšim kopninam. Počasi napredujemo, se oziramo okoli sebe in opazimo turnega smučarja, ki hodi po naših sledeh. Približamo se grebenu gore nad stenami, ki padajo v dolino Krme.
Sedaj vidimo že streho in prepadne stene Velikega Draškega vrha in vse vrhove nad Zgornjo Krmo vključno z očakom Julijcev, kar nam je le še vzpodbuda, da sedaj po lepo zasneženem pobočju dosežemo 1962 m visoki vrh Debelega vrha, kjer sapica bolj mrzlo zapiha in nam da vedeti, da zima ni rekla zadnje besede. Z vrha so razgledi sijajni in privoščimo si nekajminutni odmor tako za počitek pod modrim nebom z nekaj oblačkov v daljavi kot za zasluženi obrok z dobrotami in čajem iz nahrbtnikov. Na vrh pride turni smučar, kar izkoristimo za skupinsko fotografijo.
Časa imamo dovolj in hitro se sporazumemo še za obisk sosednjih Mrežc. Kože in srenači so v nahrbtnikih, smuči in čevlji v položajih za smučanje in odrinemo z vrha. Sprva smučamo po hrestajočem pomrznjenem snegu z obilico tresenja, nato naredimo lepe zavoje po boljšem snegu izogibajoč se kopninam do grebena med Debelim vrhom in Razorjem z lepim pogledom na Rjavino in Luknjo peč.
Z grebena se spustimo navzdol po odličnosmučljivem snegu in smučamo proti zahodnemu pobočju Mrežc. Prijatelja ubereta običajno smer nižje do manjše ravnice, medtem ko sam smučam prečno pod Razorjem skoraj brez izgube višine in sestopim s smuči pri prehodu na pobočje Mrežc, kjer nalepim na smuči kože, kar storita tudi prijatelja pod menoj in pričnemo vzpon po solidno zasneženem pobočju gore.
Čeprav je sončno, nič ne kaže, da bo sonce omehčalo sneg in za smučanje bo potrebno poiskati pobočje brez zastrugov. Pri vzponu si pozorno ogledujemo pobočje in počasi preidemo na vršnje pobočje, po katerem hodi peščica pešakov in turnih smučarjev, katerim se pridružimo na vrhu. Mrežce so za tri metre višje kot Debeli vrh in so bolj obiskane, saj se pod njimi nahaja planina Lipanca s planinsko kočo. Privoščimo si kratek odmor in se nato pripravimo na smučanje.
Kot smo pričakovali, zgoraj hrešči pod smučmi, nato pa se spustimo po trdem snegu z nekaj poprha v dolinico, preidemo na spodnje pobočje Mrežc in dobro smuko zaključimo z dolgim prečenjem pobočja, ki preide v strm gozd in kjer se dobra smuka tudi konča in prične se iskanje prehodov, izogibanje kopninam in kamnitim minam, sledenje starim smučinam preko številnih kucljev in dolinic, da končno prismučamo na gozdno cesto ter si vzamemo nekaj minut za predah pred nadaljevanjem ture.
Ne da se izogniti utrujajočim vzponom, ki jim sledijo hitri spusti po pomrzjenem snegu in že smo pri Krucmanovih kontah. Še enkrat se ozremo na vrhova Debelega vrha in Mrežc, nato pa skozi gozd po umazanem snegu prismučamo nazaj na Rudno polje, kjer zaključimo turo.