Slovenec - Jakob Aljaž: V petek, 10. aprila, pred veliko nočjo, je prišla prva partija hrvatskih turistov, ...
namreč: Karl Golubović (ki so vedno rdeče podpisuje), Mladen Marović, Alfonz Agić, — na Jesenice, kjer so prenočili, ker niso dobili vozov do Mojstrane. Oglasili so se v soboto mimogrede v hotelu Triglav v Mojstrani. Bili so namenjeni skozi Krmo na Vodnikovo kočo, oziroma tudi na Kredarico, Triglav, Sedmera jezera in na Bohinj (v dežju in snegu!). Zaradi dopusta bi morali biti v Zagrebu že v torek 14. aprila, kamor še danes 17. aprila dopoldne niso došli. —
Druga partija: šest hrvatskih turistov, ki so bili s prvimi dogovorjeni, da se snidejo v Staničevi koči, so prišli pozneje v Mojstrano, in sicer so bili: dr. Gvido Mayer, Alfred Bondi, ing. Karl Okretič, Ernest Friedländer, Vold Princ in Menel Koda, so pa šli skozi Vrata po severni strani Cmira na Staničevo kočo, pa prve partije niso našli. Nastalo je včeraj in danes veliko telegrafično povpraševanje iz Zagreba (dr. Alfred Mayer) in iz Ljubljane (Goreč). Napovedana je bila rešilna ekspedicija iz Zagreba, ki ima priti v petek po noči na Jesenice, kjer naj čakata dva voza iz Mojstrane. Bili smo v velikih skrbeh.
Danes, v petek, opoldne, pa pride telegram, da so rešeni in da so prišli domov v Zagreb.
— V dežju in snegu, tudi ne po zimi, se ni podajati na Triglavsko pogorje.
— Občudoval sem zadnja leta junaške čine hrvatskih turistov, vendar jih ne morem odobravati. Lani se je celo poleti na Triglavu četvero slovenskih planincev ponesrečilo. Svetujem, da hodijo turisti le poleti in po dobrih potih na Triglav.
— Pred 30 leti mojstranski vodniki celo meseca junija niso hoteli hoditi na Triglav radi nevarnosti plazov.
— Sedaj so pa mladi, neizkušeni turisti preveč pogumni, celo predrzni.
— Jakob Aljaž, Triglavski župnik.
Slovenec, 18. april 1925