Kamniški občan - Planinski kotiček: Upravni odbor društva je 17. decembra ocenjeval rezultate dela v letu 2010.
Ugotovil je, da je kljub neštetim težavam društvo uspešno kljubovalo vsem oviram, zahvaljujoč prizadevnim društvenim delavcem. Ivan Resnik, predsednik društva, je v svojem poročilu orisal aktivnosti in številne akcije društva.
Ob tej priložnosti je aktivnim sodelavcem ob njihovem osebnem jubileju izročil posebna priznanja, ki so jih prejeli: Klenc Jože, 65 let; Dacar Franc — 70 let; Koritnik Jernej — 70 let; Golob Marija — 75 let; Kovač Ivan — 75 let; Pohlin Franc — 75 let, Železnik Drago — 75 let, Mejač Andrej — 80 let; Novak Franc — 80 let in Železnik Franc — 80 let. Poleg posebnih priznanj je izredna skupščina Planinske zveze Slovenije v decembru podelila visoko priznanje — jubilejni plaketi Mariji Golob in Jerneju Koritniku.
Stane Simšič
Urejanje poti na Veliko planino in po Planini
Poleg projekta »Po pastirskih poteh«, ki ga je podprla tudi ES in ga izvaja Center za razvoj Litija, so v letošnjem poletju pašni skupnosti Male in Velike planine, markacisti PD Kamniško- Bistriškega MDO in Dušan Papež zgledno popravili pot iznad Apnene doline do Sedla v Kisovcu. Manjka še nekaj malenkosti (dodatnih jarkov za odvodnjavanje, tabel z ledinskimi imeni in pojasnili, kakšna klopca in še kakšen kažipot), kar bo verjetno narejeno v bližnji prihodnosti. Morda bi bilo to lahko narejeno kot učna zgodovinska pastirska pot ob podpori evropskega denarja.
Posodobitev koče na Kamniškem sedlu
PD Kamnik se je letošnjo jesen lotilo prenove koče na Kamniškem sedlu, ki je bila na novo postavljena v letih 1975 do 1983. V zadnjem času se je pokazalo, da je potrebna prilagoditve sodobnim zahtevam. V pritličju bo urejena garderoba — sušilnica in ustrezne sanitarije, v prvem nadstropju bodo s prenovo pridobili tri sobe s toaletnimi prostori in tušem in še nekaj drugih sprememb bo. V oktobru in novembru so na Sedlo pripeljali glavnino materiala in pripravili prostor v koči, preostala dela bodo opravljena predvidoma do poletne sezone.
Gauri Šankar 2010
V septembru in oktobru se je v Himalaji, na območju Rolvaling mudila slovenska odprava, ki so jo sestavljali Matej Kladnik (AO Kamnik – vodja odprave), Blaž Navršnik (AO TAM Maribor) in Aljaž Tratnik (AO Idrija) z namenom preplezati smer v južni steni. Na pot so odšli 22. septembra, vrnili so se pa v začetku novembra.
Gauri Šankar (7134 m) je dvoglava gora in obenem drugi najvišji vrh v območju skupine Rolvaling (najvišji je Melungtse, 7181 m, na v katerem je leta 1992 Marko Prezelj skupaj z Andrejem Štremfljem preplezal prvenstveno smer v čistem alpskem slogu). Gauri je glavni vrh in pomeni »mlada boginja svetlega obraza«, Šankar pa je južni vrh (7010 m) in pomeni »črni obraz boga Šive«, oboje pa tudi Boginja in njen soprog, Boginja večnega življenja. Ima pa tudi druga imena: Džomo Ceringma, ali Džobo Garu. Spada med najbolj svete gore Nepala. Prva je naj prišla na glavni vrh Ameriško-nepalska odprava leta 1979, na južni vrh pa istega leta tudi angleško-nepalska odprava.
V njem je leta 1983 plezala celjska odprava, ki se je povzpela na južni vrh po prvenstveni smeri čez južno steno. je vodil Slavko Cankar, člani pa so bili: Aco Pepevnik, Brane Povše, Smiljan Smodiš, Aleš Stopar, Marjana Šah, Bojan Šrot (sedanji celjski župan), Jože Zupan in Zvone Drobnič (AO Ljubljana - Matica) kot gost, zdravnik Tone Žunter in novinar Srečko Šrot.
Žal letošnja odprava ni imela sreče z razmerami in vremenom. 2. oktobra so prišli v bazni tabor in kmalu začeli z aklimatizacijo. Razmere niso bile ugodne, pa tudi vreme ne. Zaradi slabih razmer, veliko snega in snežnih plazov – Kladnik in Tratnik sta imela celo »bližnje srečanje« s plazom, poleg tega pa je resno zbolel tudi kuhar, so 25. oktobra prenehali s plezanjem.
Bojč
Pohod ob najvišjih gorah sveta
Po odhodu iz Slovenije in presedanju na letališčih v Istanbulu, Delhiju in Katmanduju, smo pristali na zelo majhnem gorskem letališču Lukla v Nepalu, kjer se je začela naša pohodna pot. Podali smo se na številne vzpone, tudi po skalnatih stopnicah, in spuste, ki so bili večinoma po visečih rečnih mostovih. Pot nas je vodila tudi čez hribe, na katerih raste rododendrum, mimo visokih slapov in visokogorskih poledenelih jezer. Po poti smo srečal številne nosače, ki so tovorili hrano, pijačo ...
Vzpenjali smo se na gore, visoke od 2.000 do 4.000 metrov, in občudovali gorsko cvetje. Povzpeli smo se na goro Gokyo Ri, ki se dviga 5.360 metrov v višino, Cho La s 5.330 metri, Gorak Shep in do najvišje gorske koče na 5.181 metrih nadmorske višine. Slednja se nahaja v dolini pod Kala Pattharjem na 5.550 metrih. S samega vrha je čudovit pogled na številne ledenike, občudovali smo tudi Mount Everest, ki je s svojimi 8.848 metri najvišja gora na svetu.
Za vse udeležence pohoda je bilo opazovanje najvišjih vrhov sveta, obsijanih s soncem, nepozabno doživetje.
Janez Vrhovnik