Boštjan Fon: Slovenske novice so z Zavarovalnico Triglav v okviru akcije Očistimo naše gore skupaj z GRZS in PD Radovljica popeljali v gore skupino Galebi iz vrtca Lesce.
V prostorih vrtca Lesce, kjer svoje vragolije uganja skupina Galebi pod vodstvom Slavke Praprotnik, Klare Koblar in Anje Korošec, vsake toliko pa se praktičnih izkušenj pri njih uči še srednješolka Špela Mur, je v jutranjih urah kmalu potihnil.
Otročad se je podvizala v garderobo, si nadela planinske čevlje in toplo oblekla ter se podala do izhodišča za gorsko turo. Z njimi so bili fantje iz Gorske reševalne zveze Slovenije na čelu s predsednikom Igorjem Potočnikom. Sami so priznali, da so imeli pred seboj dokaj nenavadno nalogo: spremljali so skupino drobižkov, ki se je namenila na pot do Valvasorjevega doma pod Stolom v Karavankah.
»Ne bomo samo hodili, med potjo in v samem planinskem domu se bomo še marsikaj pametnega naučili,« sta zvedavim drobižkom obljubila gorska reševalca Klemen Volontar in Gorazd Bregant iz postaje GRS Jesenice, za popolno odpravo v gore pa je bil v koloni še čisto pravi čarovnik Miloš Pogačnik. Zavarovalnice Triglav, ki je pod okrilje sprejela male gorske drobižke, je na pot poslala še maskoto Kuža Pazi, ki je otroke začudeno gledal, saj so v gore otroci kanili iti kar brez nahrbtnikov. Še preden se je opravil prvi korak, so si mali gorniki nadeli lične nahrbtnike, ki jih je pod Stol poslala zavarovalnica, noter so postavili še plastenko vode in čokoladico, potem pa zagrizli v breg.
Brez nerganja, le kdaj pa kdaj je kakšna ročica zgrabila veliko dlan gorskih reševalcev ali pa skušala ujeti rep lavinskega psa Site našega Klemena, se je stopilo čez še posebej velik kamen na poti, potem pa se je skozi pešpotne okljuke in zavetje gozda, nad katerim je precej silno pihalo, stopilo pred Valvasorjev dom. Tam se je v kuhinji že grel čaj, oskrbnik Aleš Štefe pa jo je v posmeh kislemu vremenu z nasmehom šel med otroke kar v kratkih hlačah. Med okrepčilom so mali gorniki slišali predstavitev dela gorskih reševalcev, celo čisto pravo čelado so lahko poveznili na svoje male bučke, predsednik Igor pa jim je podelil prave planinske dnevnike, ki jih je premierno opečatil Klemen. Sledilo je praktično prikazovanje veščin prve pomoči sebi in tovarišu na poti. Kuža Pazi je bil čez pol urice povit kot prava egipčanska mumija, otroci pa so vedeli, kako lahko sami pomagajo. Za nagrado sta jim Kuža Pazi in naš Gorazd podarila vsakemu poseben paket prve pomoči, ki sodi v čisto vsak nahrbtnik.
Kosilo je bilo planinskemu domu primerno, topla in za moč nadvse koristna zelenjavna juha, kakšno pest ajdovih žgancev, vmes skrit ocvirk, nato pa palačink z v kuhinji vkuhano marmelado toliko, da jih je kuharica Iva komajda napekla za sedemindvajset lačnih ust. Počivalo se je kot se pod obronki gora večkrat zgodi, na skupnih ležiščih, ki so se pripravila pod streho. Čarovniška predstava jih je predramila in povabila v spodnje prostore, kjer jih je pričakal predsednik PD Radovljica Valentin Rezar in jim povedal par priročnih stavkov o varstvu narave in zdravilnih rožicah, ki so jih v lični vrečici kot domač gorski čaj dali v nahrbtnik. Po malici se je odprava namenila nazaj v dolino, a se je vmes eden od malih gornikov izgubil, seveda pod nadzorom gorskega reševalca Gorazda. Zato je svoje znanje pokazala psica Sita, ki je pogrešanega skupaj z vodnikom Klemenom našal v nekaj trenutkih.
Celodnevno potepanje pod Karavankami se je končalo z objemi staršev, kremnimi rezinami, ki jih je kot presenečenje pripravila ena od mamic ter polnimi vrečkami smeti, ki so jih otroci zbirali za pot v dolino. Niti en sam papirček od skupine Galebi ne boste našli na poti proti Valvazorju, to vam obljubimo! Kako je minil dan, pa si poglejte v priloženi foto galeriji
Male brihtne izjave med drobnimi koraki:
- V dolini imamo nahrbtnike, v gorah pa rukzake. Notri imamo v dolini obliže, v gorah pa flajštre. Aja, pa v koči jemo iz talarjev, v vrtcu pa iz krožnikov. Samo žlica je povsod ista.
- Ne jem zelenjavne enolončnice! Ampak jo danes bom, da kuharica ne bo mislila, da slabo kuha.
- A v planinski koči nimajo pomfrija? Res so čudni. Ampak ne toliko, saj imajo palačinke.
- Moj dedek stalno hodi v gore, samo v koči nikoli ne pije čaja iz skodelice ampak nekaj iz enega majhnega kozarca, kar zelo smrdi in je potem babica jezna.
- Gorski reševalci so boljši od Spidermana. Ker oni nimajo rešilca ampak helikopter. Tega še Spiderman nima!
- Klemenov kuža je gorski pes, ker smo šli v gore. Če bi šli na morje, bi bil pa morski pes.
Besedilo in fotografije: Boštjan Fon