Novi glas: ... od Tržaškega zaliva do Himalaje
Eden izmed najpomembnejših in najbolj razširjenih mitov severnojadranskega prostora, legenda o beli dami, ženi nasilnega graščaka iz Devina, vazala oglejskih patriarhov, je bil doslej predstavljen v dokaj skromnih književniških preoblekah – le v kratkih črticah oziroma pesnitvah.
Odslej se bo bela devinska dama lahko ponašala z literarno razkošnim kostimom, ki ji ga je ukrojil pisatelj in novinar Dušan Jelinčič.
Pri italijanski vsedržavni založbi Diabasis iz Reggio Emilie je namreč pred kratkim izšel roman La Dama Bianca di Duino. Knjigo je avtor napisal v italijanščini in jo naposled sam prevedel v slovenski jezik: roman z naslovom Bela dama Devinska je lani poleti izšel pri ljubljanski založbi Sanje. Literarni kritiki so roman imenovali hvalospev tržaške obale, slovenskih ribičev in njihovega boja za osebno in narodnostno preživetje, ne nazadnje pa tudi zgodovinski in – kako naj bi bilo drugače – tudi ljubezenski roman. V središču pripovedi je lepota Devinskega gradu na mogočni pečini v Tržaškem zalivu, od koder se razprostira pogled po Jadranskem morju. Jelinčič je v roman vtkal motiviko morja in osvajalnih pohodov, večnih nasprotij med habsburško monarhijo, oglejskim patriarhatom in mestnimi občinami, ki so se tedaj šele razbohotile, predvsem pa velike ljubezni med grofico kmečkega izvora, ki je bila ugrabljena in nasilno prepeljana na grad, in domačim ribičem.
O knjigi sta avtor in kulturna delavka Rita Siligato spregovorila v četrtek, 3. februarja, v Tržaški knjigarni. Siligatova je poudarila zlasti dejanskost okolja in temeljito obdelavo življenjskih razmer, v katerih se gibljejo junaki zgodbe. To je namreč zahtevalo od avtorja temeljito proučitev takratnih zgodovinskih okoliščin in konkretnih življenjskih koordinat, v katerih so se gibali prebivalci našega področja: bralca bodo nedvomno prevzele strani, s katerimi jih bo Jelinčič postavljal ob bok ribičem in njihovemu lovu na tune. O zapletu in razpletu zgodbe je Siligatova dejala, da se bo grofici rodil sin, za katerega pa se ne ve, kdo je njegov oče… To bo dalo romanu tudi kriminalni pridih, konec zgodbe pa je romantičen, prihodnosti zre namreč radostno v oči.
Na literarnem večeru, ki ga je Tržaška knjigarna priredila v sodelovanju s Skupino 85, je bil govor še o eni knjigi plodnega tržaškega avtorja. Gre za italijanski prevod knjige, ki je izšla leta 2008 pri mariborski založbi Litera z naslovom Kam gre veter, ko ne piha, v njej Jelinčič opisuje svojo zadnjo himalajsko odpravo, ko je leta 2003 preplezal osemtisočak Gašerbrum 2 v Karakorumu. Z njim je bila tudi “zlata trbiška naveza”, ki so jo sestavljali ena najboljših svetovnih alpinistk Nives Meroi, njen mož Roman Benet, ki je s svojimi enajstimi osvojenimi osemtisočaki rekorder med Slovenci, in Rezijan Luca Vuerich, ki je žal pred nedavnim umrl med plezanjem v Julijcih. Z Jelinčičem so bili še Tržačana Sandra Canestri in Marco Tossutti, Slovenec iz Milj Miro Chert in Gianbattista Galbiati iz Bergama. Trbižani so v dvajsetih dneh preplezali tri osemtisočake in tako postavili svojevrsten rekord, vsi ostali člani odprave pa so preplezali Gašerbrum 2. “To je bila zame pomembna življenjska izkušnja. Takrat sem bil v hudem duševnem stanju. Ponujena mi je bila možnost, da s to ekspedicijo doživim neko posebno pustolovščino, ki se mi je naposled pokazala kot prava življenjska katarza: alpinizem je zame priložnost, da z višav rešujem svoje težave v dolini življenja”, je dejal avtor. Roman Dove va il vento quando non soffia je izšel pri turinski založbi Vivalda v prestižni zbirki I licheni, v kateri redno objavljajo vsa največja svetovna alpinistična imena, pa tudi mnogi pomembni pisatelji. Knjigo je v italijanščino prelila Alenka Možina, opremljena je s fotografijami z odprave, uvod pa je napisala Nives Meroi.
IG