prvi helio-mehanik na helikopterju RS NZ RS
Emil Stepancič je izstopajoče zaznamoval svojo življenjsko popotništvo, ko je postal prvi helio-mehanik na prvem helikopterju RS NZ RS v letu 1968, s katerim so se postavljali tudi temelji slovenskega gorskega helikopterskega reševanja in se s tem tudi pričeli usposabljati prvi helio-piloti in mehaniki za varno letenje v gorskem svetu. Obenem so se za gorska reševanja s pomočjo helikopterja usposobili in postali tudi prvi gorski helio-letalci, gorski reševalci - alpinisti. Emil je tako na tem novem delovnem mestu postal tudi del helikopterske gorske reševalne ekipe in redni član gorske reševalne postaje pri Planinskemu društvu Kranj.
Emilovo življenje se je pričelo l. 1934. Rodil se je na Krasu, v Preserjah pri Komnu, še v takratni kraljevini Italiji. Po osnovni šoli je končal Kovinarsko industrijsko šolo v Mariboru in nato nadaljeval šolanje na vojaški šoli in na izpopolnjevanju za letalske mehanike na srednji vojaški šoli v Rajkovcu. Njegova strast in želja sta bili tako izpolnjeni in je že od samega začetka zaposlitve delal na področjih vzdrževanja in servisiranja letal. Najprej v vojski in od l. 1964 v Adriji Avio prometu do l. 1968 , ko je »pristal« in ostal med helikopterji in postal prvi in prva avtoriteta helio-avio mehanika do upokojitve l. 1990.
V prvi neposredni gorski reševalni akciji, ko je sodeloval helikopter t.i. »burduš« 20. avgusta 1968 in z Dolgih njiv za Krvavcem so nemško ponesrečenko prepeljali s helikopterjem v bolniško oskrbo v »dolino« v Ljubljano. Na tem seznamu sodelujočih v tej prvi helikopterski GRS akciji reševalcev je vpisan tudi mehanik Emil Stepančič.
Ko se je zgodila prva helikopterska nesreča 29. junija 1975 padec helikopterja pod Kranjsko kočo na Ledinah, v kateri so umrli pilot, zdravnik in ponesrečenec, je bil v tej akciji prisoten in sodelujoč tudi Emil, ki pa je »moral« sedež ob pilotu odstopiti zdravniku in tako ostal živ pri Češki koči, od koder je poletel helikopter s ponesrečencem.
Tretji primer nesreče s helikopterjem se je zgodil 8. junija 1979 na Krvavcu, ko je helikopter poletel s z vaje gorskih reševalcev in se ob poletu zrušil. V plovilu so bili pilot, inštruktor pilotov, mehanik Emil in gorski reševalec Ekar. V padlem helikopterju sta bila na zadnjih sedežih Emil in Ekar stisnjena, zabita v pločevino in že v gorečem stanju helikopterja. Ekar je z močjo na silo razbil vrata in jih odprl in Emilu omogočil, da se je toliko sprostil, da je prekinil elektro vode in preprečil nadaljnja iskrenja in gorenje in rešil troje življenj, žal pa je instruktor pilotov umrl.
Emil Stepančič, ki je bil z dušo in srcem zapisan zračnim plovilom, je bil zapisan tudi gorskemu svetu in reševanju pomoči potrebnim. Ob tem je Emil vedno skrbel in bil garant, da je bil helikopter tehnično brezhiben in varen za letenje. Bil pa je tudi svetovalec pilotom, pa učitelj reševalcem, osebam, ki so se usposabljale za varna dela s pomočjo helikopterja.
Ob njegovemu 90-letnemu življenjskemu jubileju Emilu (sedaj živi v Slivnici - Orehovi vasi) poleg čestitk tudi velika »hvala,« da je poskrbel, da so bila helikopterska letenja varna in odlično tehnično, strokovno vzdrževana in v stalni pripravljenosti za varen polet.