AO Železničar - Peter Bajec: Danes sva z Dalenjcem plezala v južni steni Lešarjeve peči in zlezla novo smer | Dodan opis, shema in fotografija z vrisano Mož al' cifra
Danes sva z Dalenjcem plezala v južni steni Lešarjeve peči in zlezla novo smer, katere ime se še medi.
Visoka je približno 350 metrov, poteka v dobri skali, prehodi zanimivi. En mesto je V, ostalo pa manj in poseduje vse elementa, da postane klasika. V smeri sva pustila tri kline, vse v zgornji polovici.
Skica se še riše, vris se vrisuje, opis pa piše.
Kaj naj še rečem kot to, da se nama je obema smejalo na robu stene: Že dolgo je odkar smo nekaj novega splezali.
Lešarjeva peč: Mož al' cifra (V/III-IV, 350 m, 5 h), 8. septembra 2013, Peter Bajec - Poli in Primož Bregar - Dalenjc (oba AO Železničar)
Smer poteka levo od smeri Ne čakaj pomladi po očitnih prehodih lepo vidnih že iz doline. Rdeča nit smeri so nekakšni izprani žlebovi, ki jih prekinjajo gredine. V zgornjem delu smer preseka globoko grapo, ki je prekoračiš v skrajnem levem delu (pod rjavo ploščato steno, ki je vidna iz doline). Skala v smeri je dobra, prehodi lepi, možnosti za varovanje so dobre. V smeri so ostali trije klini.
Dostop: kot za ostale smeri v Lešarjevi peči in Zidni steni; od Cestarske hiše približno uro in pol.
Opis: vstop v smer je v vpadnici bele lise, levo od smeri Ne čakaj pomladi. Vstopni raztežaj gre bolj ali manj naravnost navzgor skozi majhen kaminček v odprto steno (III-IV). Od tu naprej po nekakšnem izpranem žlebu navzgor po ploščati steni in s tendenco proti levi. V Tako nadaljuješ proti veliki rampi sredi stene, ki jo prečiš in se znajdeš v manjši kotanjici pod previsi. Prehod ti omogoči v desno usmerjena rampica, ki te po nekaj metrih obrne v levo in naravnost navzgor čez dva lahka, črna previska (III-IV) in po žlebu pod strmo steno. Od tu proti desni v nekakšno zajedo in pod streho po polički nazaj proti levi (siten prehod). Takoj za streho prestopiš v strmo steno in dobro skalo. Navzgor čez težavno stopnjo (V, k) v kratek kamin in po njemu na udobno stojišče (trave). Nad seboj vidiš nekakšen velik steber ampak ne greš po njemu, ker je za njim globoka grapa. Prehod se ponuja proti levi navzgor čez manjši stolpič (prečka proti levi) in navzgor po nekakšnem žlebu na majhno poličko pod ploščato steno. Levo nad teboj je rumeno previsje, ki ga vidiš iz doline. Po polički nekaj metrov desno in po zajedi navzgor (malce drobljivo), ki jo kmalu zapustiš v levo in se znajdeš v prekrasnem kaminu (III-IV), ki te popelje pod rob stene. Od tu še en raztežaj lahkega sveta proti desni.
Oprema: 10 – 13 različnih klinov ter nekaj metuljev in zatičev.
Sestop: z roba stene nadaljuješ proti levi navzgor do stika z markirano potjo, ki te odpelje levo proti sedlu Škrbina v zatrepu Mlinarice in po stezi skozi Mlinarico nazaj na izhodišče. Do cestarske hiše okrog dve uri.