Delo, 26.06.06 - Zdenko Orožim: Kreme za sončenje
Delo, 26. junija 2006
ZDRAVJE
Kreme za sončenje
Fizikalna in kemična zaščita pred UV-sevanjem
Kaj pomenijo številčne oznake zaščitnih faktorjev – Kreme z višjim faktorjem od 30 vsebujejo več različnih dodatkov za obstojnost, enakomerno porazdelitev, parfumov …, ki lahko dražijo kožo
Količina UV-žarkov, ki doseže površino Zemlje, je odvisna od marsičesa. Kjer padajo sončni žarki bolj navpično, je večja, kjer svetijo bolj poševno, je manjša zaradi razpršitve in vpijanja v prašnih delcih na daljši poti skozi ozračje. Zato je njihov učinek večji ob ekvatorju kot na visokem severu, večji poleti kakor pozimi, večji opoldne kakor zvečer.
Vsakih 300 metrov nadmorske višine se njihova gostota poveča za štiri odstotke – v gorah se nas sonce zato »hitreje prime«. Pomembno vlogo ima tudi čistost ozračja, saj se na prašnih delcih in v megli UV-žarki razpršijo in vpijejo. Tanek oblak, ki zakrije sonce, vpije 20–40 odstotkov UV-A- in UV-B-žarkov, velik sončnik jih zadrži polovico, mokra bombažna majica iz tanke redko tkane tkanine ali ženske nogavice samo 30 odstotkov. Nasprotno pa okensko steklo zadrži vse UV-B-žarke in 50 odstotkov UV-A-žarkov, gosto tkane, suhe tkanine pa tako rekoč vse UV-žarke. Od svetlih površin, snega in vodne gladine se odbije tudi do 85 odstotkov vseh UV-žarkov – to je vzrok, da nas na snegu opeče, čeprav so pozimi žarki bolj poševni, pa tudi vzrok za opekline na plažah in v vodi, čeprav so tam žarki manj gosti kakor visoko v gorah.
Kreme za sončenje
Srednje in starejše generacije se še spominjajo časov, ko so bila edina zveličavna sredstva olivno olje in kakavovo maslo za mazanje kože čez dan ter jogurt za hlajenje opečene, pekoče kože zvečer. Olivno olje in kakavovo maslo res varujeta kožo pred izsušitvijo in jo delata bolj voljno, toda pred UV-žarki je ne moreta ustrezno zaščititi. Prvo uspešno sredstvo so med drugo svetovno vojno uporabljali ameriški vojaki. Bila je pasta s cinkovim oksidom. Na plaže je prišla v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja. Ker je bila zelo bela, so farmacevti iskali nove učinkovine in številne kemične spojine so se izkazale za dobro zaščito proti vplivu UV-žarkov. Po mehanizmu delovanja jih lahko razdelimo v dve skupini, fizikalno in kemično, obe delujeta na UV-žarke, še preden na svoji poti skozi povrhnjico prispejo do melanina. V prvo sodita že omenjeni cinkov in titanov oksid. Drobna zrna teh dveh belil kot »ogledalca« odbijajo in razpršijo UV-žarke. Njuna raba je bila dolgo omejena. Kreme so zaradi debeline kot prah drobnih zrn puščale na koži belkast nadih, zato je bilo dodajanje večjih in učinkovitejših koncentracij kozmetično in modno nesprejemljivo. Nova tehnologija izdelave nanodelcev titanovega oksida, velikih vsega 40-50 nm, je rešila ta problem, druga možnost pa je dodatek rdečkastega prahu sljude, železovega in drugih kovinskih oksidov, ki dajejo kremi bolj kožno barvo, posebno za izdelavo zaščitnih šmink za ustnice.
Drugo skupino sestavljajo snovi, ki vpijajo UV-žarke. Najprej so uporabljali paraamiobenzoično kislino (PABA). Ker je puščala rumene madeže na oblačilih, jo zdaj nadomeščajo njeni estri. Vpijejo se v roženo plast povrhnjice, zato zagotavljajo nekaj zaščite tudi pri kopanju ali znojenju, ker jih voda ne odplavi s površine kože kakor snovi iz prve skupine. PABA je ščitila le pred UV-B-žarki, prav tako salicilati, benzofenoni tudi pred UV-A-žarki. Podobno učinkujejo cinamati, a se hitreje sperejo s kože. Dobra zaščita proti UV-A-žarkom je butilmetoksibenzoilmetan (Parsol 1789). Ker pa slabo vpija UV-B-žarke, ga kombinirajo še s katerim od prej naštetih … Seznam je dolg, v ZDA je za uporabo dovoljenih 17, v Evropi 25 spojin.
Kombinacija snovi iz obeh skupin v kremah za sončenje predstavlja zaščitni faktor ali SPF (sun protection factor) pred UV-B-žarki, ki povzročajo rdečino, oteklino in boleče sončne opekline. Nobena metoda ne omogoča natančno izmeriti zaščito pred globlje delujočimi UV-A-žarki, ki pospešujejo staranje kože! Koncentracijo zaščitnega faktorja v kremah označujejo s številkami. Da pomeni višja številka boljšo zaščito, je kar precej znano, ampak kaj natanko pomeni določena številka, nas ve žal še vedno premalo. »Faktor 1« ne obstaja, je čas sončenja, ki je potreben, da na soncu pordi naša nezaščitena koža. To je čas, ki mine do nastanka prvih opeklinskih poškodb v koži, je merilo, kako dolgo je sposobna zdržati naša naravna obramba. Recimo, da se to meni na morju ali v gorah zgodi po približno 30 minutah. Krema s SPF 15 bi mi teoretično omogočala ostati na soncu brez nevarnosti opeklin 15-krat po pol ure, torej dobrih sedem ur, ali 15-krat dalj, kot bi lahko ostal na soncu, če se ne bi namazal. Drugače povedano, če je energija žarkov tolikšna, da s kremo nezaščitena koža minimalno pordi v pol ure, bo s kremo z zaščitnim faktorjem 15 ob enakem obsevanju z UV-žarki minimalno pordela šele po malo več kot sedmih urah. Pravim teoretično, kajti za takšno zaščito bi moral nanesti na kožo na vseh soncu izpostavljenih mestih 2 mg/cm² kreme. V praksi je tako natančnost seveda nemogoče doseči. To je približno za dva prsta kreme iz tube. Kako dolga prsta? Kako na debelo? Kaj pa če uporabljamo bolj praktično razpršilo? Ljudje nanašamo kreme na kožo po občutku, in ko se zdimo sami sebi dovolj mastni, prenehamo. Raziskave so pokazale, da nanesemo toliko mazila, da bi smeli kot varen čas šteti tretjino do največ polovico na škatli napisane vrednosti SPF. Torej lahko v resnici lahko ostanem na soncu brez škode samo dve uri in pol. Ampak to še ni vse: poskušajmo si pošteno odgovoriti, ali si res natančno namažemo čelo, veke in okolico oči, nos, uhlje, goleni in hrbtišča rok. Ravno to pa so deli, ki so največkrat izpostavljeni, ker so osončeni tudi, kadar se namenoma ne nastavljamo soncu in s katerih plastični kirurgi največkrat odstranjujemo kožne rakave tvorbe. Danes so na trgu kreme z vse višjim zaščitnim faktorjem, tudi do 60, namenjene predvsem tem kritičnim predelom kože, na katere ponavadi nanesemo premalo kreme za sončenje.
Zmotna mnenja
Poglejmo še nekaj najpogostejših zmotnih mnenj o kremah za sončenje. Eno je, da s pogostejšim nanašanjem sončne kreme povečamo zaščito pred sončnimi opeklinami. Krema z zaščitnim faktorjem 15 nas v dovolj debelem nanosu varuje samo 15-krat dlje, kot če je na kožo sploh ne bi namazali, in nič dlje, tudi če bi jo v kožo vtirali na primer vsake pol ure. Večkratno mazanje v istem dnevu zgolj obnavlja zaščitno plast, ki jo spiramo z znojenjem ali plavanjem v vodi.
Zmotno je tudi prevladujoče mnenje, da kreme za sončenje pospešujejo porjavelost polti. Ne, zgolj preprečujejo nastanek sončnih opeklin oziroma zmanjšujejo obseg škode, ki jo v koži povzroče UV-žarki. Porjavelost je odgovor melanocitov na poškodbo kože.
Hitrost staranja kože in pogostnost nastanka kožnega raka sta povezani z intenziteto UV-žarkov in s trajanjem izpostavljenosti. Kreme z zaščitnim faktorjem naj bi torej uporabljali stalno, in ne zgolj občasno.
Samo kreme s faktorjem 15 ali 30 lahko zaščitijo kožo belcev pred opeklinami in nevarnostjo razvoja kožnega raka, ker odbijejo, razpršijo ali vpijejo 93 odstotkov oziroma 97 odstotkov UV-žarkov. Kreme z nižjim faktorjem 2 do 12 zgolj zmanjšajo težave s sončnimi opeklinami, a jih ne preprečijo, kakor ne preprečijo poškodbe kože, pospešenega staranja ali razvoja raka. Omogočajo potemnitev polti. Zato so primerne le za ljudi s svetlo rjavo in temno rjavo poltjo (skupini IV, V).
Stopnja potemnitve polti je genetsko določena in je ne moremo povečati z nobenim sredstvom.
Zmotno je mnenje, da višji ko je zaščitni faktor, bolje je za kožo. Kreme s faktorjem nad 30 vsebujejo tudi veliko več različnih dodatkov za obstojnost, enakomerno porazdelitev po koži, parfumov …, ki lahko dražijo kožo ali povzročajo alergične reakcije. Smiselne so le za zaščito najbolj izpostavljenih delov, v zelo vročem podnebju ali poleti visoko v gorah.
Izogibajte se sončenju med 11. in 15. uro.
Če vas rado opeče, nosite dolge rokave in širokokrajen klobuk.
Kremo za sončenje s faktorjem 15 ali 30 vtrite v kožo vsaj 15 minut pred sončenjem, da se vpije, in nanesite znova po vsakem kopanju ali večkrat na dan, če se močno potite.
Izberite kremo, ki vas bo zaščitila pred UV-B- in tudi pred UV-A-žarki.
Nosite sončna očala, ki imajo za UV-žarke neprepustna stekla. Ozki okvirji so slabša zaščita kot veliki.
Zdenko Orožim