Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Francozi bodo pospravili slovensko sramoto

Slovenski tednik, 26.01.2008 - Aljaž Horvat: na gori San Pietro

 

Francozi so se vendarle odločili, da bodo v najkrajšem času z gore San Pietro nad Ajacciem na Korziki po letih pospravili razbitine slovenskega letala DC-9 80 - Letalo s 181 potniki je 1. decembra 1981 strmoglavilo ob pristajanju na Korziki - Pobude za odpravo slovenske nacionalne sramote tudi v slovenskem državnem zboru - Ob kovinskih razbitinah planinci še danes najdejo osebne predmete ali celo posmrtne ostanke.

Piše: Aljaž Horvat

Čeprav je od največje slovenske letalske nesreče minilo že dobrih 26 let, razbitine letala DC-9 80 na gori San Pietro pri Ajacciu na Korziki še zmeraj burijo duhove. Do danes odgo­vornim (pa naj bo to Adria, Kompas, slovenska ali fran­coska država) še ni uspelo spraviti razbitin letala z vrha slabih 1400 metrov visoke gore v dolino. Dobra dva kvadratna kilometra veliko območje je posuto s slovensko sramoto. Še danes je na sveti slovenski gori, kot so San Pietro poimenovali mnogi svojci žrtev, mogoče najti najbolj osebne predmete ponesre­čenih (od osebnih doku­mentov pa vse do oblačil, nekateri so opazili celo po­smrtne ostanke umrlih).

Reševalci, ki so po padcu letala lnex-Adria 1. decem­bra 1981 pospravljali pri­zorišč tragedije, so zaradi nedostopnosti območja v dolino odnesli le najnuj­nejše. Razkosana trupla so spravili v krste in jih s helikopterjem odpeljali v dolino, osebne predmete so zbirali v plastične vrečke, za razbitine letala pa se niso brigali. Kasneje so jugoslo­vanski funkcionarji sicer trdili, da so goro San Pietro nad Ajacciem očistili razbi­tin, vendar so lagali. Resda si je planinska odprava dvakrat (1996 in 2001) ogledala mesto strmogla­vljenja, a so le premaknili trup letala, da se več ne vidi napis letalskega prevozni­ka Inex - Adria. Slovenska sramota se danes omade­žuje goro na priljubljenem francoskem otoku.

Francozi za

Toda tudi tej sramoti so šteti dnevi. Župan vasice Petreto pod goro San Pietro si že od svojega ustoličenja prizadeva, da bi goro očisti­li kovinskih ostankov, a je vaški proračun premajhen. Pietetna vprašanja, ki se postavljajo tudi v sloven­skem državnem zboru, so stvari po 26 letih nekoliko premaknile z mrtve točke. Vse kaže, da bodo razbitine za vselej izginile. Pred dne­vi so Francozi napovedali, da bodo očistili goro San Pietro in za večno zakopali dokaze na tragedijo, ki je šokirala celotno Slovenijo in tedanjo Jugoslavijo.

Grozljivih prizorov s konca leta 1981 se mnogi še danes slikovito spominjajo. Kompas je ob izteku prazni­kov (29. november je bil v nekdanji Jugoslaviji praznik spomina na drugo zase­danje Avnoja v Jajcu) pod ugodnimi pogoji organiziral privlačen izlet na francoski otok. Mnogi zainteresirani so potovanje odpovedali šele v zadnjem hipu (na primer Miro in Zdenka Cerar, ki sta se potem tudi znašla na seznamu mrtvih). Polet je bil trikrat odpo­vedan, nato pa se je letalo vendarle dvignilo z brniške­ga letališča proti Korziki. Čakalni krog nad letališčem Campo dell'Oro v Ajaccill je bil usoden. Ob 8. uri, 53 minut in 10 sekund je DC-9 sredi oblakov na višini 1365 metrov trčil v vrh gore.

Iznakažena trupla

Usodni so bili trije metri. Letalo je z levim krilom udarilo v goro vsega tri metre pod vrhom. Vzrok nesreče še danes ni razjasnjen. Vsi indici kažejo, da je nastal nesporazum med pilotom Ivanom Kunovičem in kontrolor­jem letenja na letališču v Ajacciu. Zakaj je pilot po opozorilu računalnika, da se bliža ovira, potreboval devet sekund, da je posku­šal letalo rešiti, bo za vedno ostala skrivnost. Podobno kot podrobnost, da je bil v času nesreče v pilotski kabini tudi enajstletni sin kopilota Franca Terglava z Raven na Koroškem.

Duhovnik iz Petreta je dal takoj po nesreči izpra­zniti svojo cerkvico, da je lahko sluzila kot zbirališče krst. Na cerkvici so kmalu po nesreči postavili spo­minsko ploščo. Devet dni po nesreči sta na brniškem letališču pristali dve letali, ki sta v Slovenijo pripeljali 181 krst. Za ponesrečene, katerih trupla so bila tako iznakažena, da jih ni bilo mogoče identificirati, so uredili skupinski grob na pokopališču na Žalah v Ljubljani. Nesreča na Kor­ziki je največja slovenska katastrofa po koncu druge svetovne vojne in čas je, da sledi te tragedije izginejo tudi z mesta nesreče.

Slovenski tednik

Slovenski tednik, 26.01.2008 - Čez rob

 

 


 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.