Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Boris Štupar 4878 1

Gnezdenje mlade samice sokola selca

Gea, Odkritja - Ervin Lorger in Boris Kozinc: Prvič dokumentirano v Sloveniji. (Namesto gnezdečih sokolov ima ljubljanska plezalna srenja prazno polico - sramoto v plezalni smeri Evita.)

Gnezdenje samice sokola selca v mladostnem rjavem perju je nekaj izjemnega v naravi. Člani društva Sokol pečinar so prvič pri nas dokumentirali tako gnezditev, hkrati pa zaradi več takih primerov v zadnjih letih ugotavljajo, da populacija teh ptic pri nas še ni stabilna.

Sokol selec je v Sloveniji stalnica in ima približno sto primernih lovnih teritorijev. Velikost življenjskega prostora gnezdečega para je okrog 30 km2. Običajna razdalja med dvema zasedenima gnezdoma je 10 km. Sokoli selci gnezdijo izjemoma le 3 do 5 km vsaksebi, pod pogojem, da obstaja tudi višinska razlika med gnezdoma ali pa nadpovprečno bogata ponudba hrane v okolju. V Sloveniji so najljubši življenjski prostori sokolov rečni kanjoni s skalnimi pečinami. Gnezdijo tudi v nižinah, vendar le, če sta na teritoriju primerna skalna stena za gnezdenje in voda.

Najvišje ležečo gnezdo je 1800 m visoko v Julijskih Alpah v okolici Draškega vrha nad Pokljuko. Najnižje ležeče gnezdo sokola selca v Sloveniji je na umetno narejeni polici ob reki Krki nad Krakovskim gozdom. Par sokolov se je prvič sam naselil na tem delu Dolenjske leta 2006 in vzredil dva mladiča. Privabiti sokola selca h gnezdišču na tipičnem nižinskomočvirnem terenu je neverjeten uspeh v evropskem merilu.
Gradnja gnezdilnih polic in čiščenje zaraslih sten, ki jih od leta 1995 izvajajo člani društva Sokol pečinar, uspešno prispeva k povrnitvi posameznih sokoljih parov na nekdanja gnezdišča, še posebno v nižinah. Iz umetnih gnezd je poletelo že sedemdeset mladičev, kar pa ne zagotavlja kompletne povrnitve in stabilnost populacije.

Fotografija: Mladič nestrpno pričakuje prvi dnevni plen v opoldanski senci. Foto: Aleš Pohar, E. Lorger, B. Kozinc

>> Gnezdenje mlade samice sokola selca – prvič dokumentirano v Sloveniji in v reviji GEA avgust 2010

avgust 2010

Iz revije GEA: Leta 1973 sta kadeta milice s Turnca na Šmarni gori odnesla mladiče sokola selca iz manjše skalne stene. Naslednje leto so tam začeli tudi športno plezanje. Od takrat na Šmarni gori in Rašici sokol selec ne gnezdi več. Namesto gnezdečih sokolov ima ljubljanska plezalna srenja prazno polico - sramoto v plezalni smeri Evita.
Leta 2001 je na Gradiški turi nad Vipavo
neznan aroganten alpinist izjavil: »Če je selec, pa naj se odseli!« in je sokoljemu paru zazidal stoletja staro gnezdiino polico. Ta je še vedno zazidana.
Leta 1995 so plezalci naravno steno pri Krškem opremili s svedrovci in s plezanjem med gnezditvijo pregnali sokolji par v bližnji kamnolom. Ta kamnolom so pričeli sanirati s terasami v letu 2009 in maja 2010 zrušili gnezdilno steno v kamnolomu pri Brestanici. To pobočje Sremiča, kakor tudi celotno Zasavsko hribovje, spada v Naturo 2000 ravno z namero trajne ohranitve sokola selca. Plezalci zdaj v Sloveniji redno plezajo že v enajstih gnezdilnih stenah sokola. Leta 2003 je Ministrstvo za okolje in prostor RS plezalcem vse dotedanje »črne gradnje« legaliziralo in posredno na ta način dovolilo izgon sokolov iz njihovih tisočletja starih gnezdišč.
Do leta 2007 je sokolji par redno gnezdil
v Škocjanskih jamah, ki so pod mednarodno
zaščito Unesca. Zadnja tri leta je gnezdišče prazno. Ni znano, ali so upravi regionalnega parka znani vzroki izginotja tega para.
Kategorije:
Novosti PLE SLO Vse objave
Značke:
PLE Gea novosti

1 komentarjev na članku "Gnezdenje mlade samice sokola selca"

Tomaž Ogrin,

Ni zgolj filozofsko vprašanje, kakšen je odnos alpinistov do narave. Po vključenosti v naravovarstvene debate jih varovanje narave ne zanima kaj posebno. V nekem na pamet povprečju mišljeno. Obstaja kakšna raziskava? Npr. iz Društva Mountain Wilderness so nekako izhlapeli...V Gore-ljudje jih tudi ni na teh točkah...Verjamem, da na konici čevlja ni mesta za naravo, ampak, da preživiš. Kaj pa potem?

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Trije invalidi osvojili Kilimandžaro
Naslednja objava Slovenska inštruktorja v Nepalu

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.