Podkast PZS - Miha Habjan: Gorazd Hren
V drugi epizodi gostim vsestranskega plezalca iz Velenja, trenerja športnega plezanja in aktualnega selektorja slovenske športnoplezalske reprezentance. Človek, ki res pozna športno plezanje z vseh vidikov, v globino, z vidika trenerstva, organizacije, vodenja in seveda tudi preko plezanja samega.
Pri obisku v njegovem domu se takoj začuti, da se odlično znajde v svoji novi vlogi, namreč s partnerico Klaro sta postala mlada starša nasmejani in radovedni Mii.
Kot selektor vodi eno najmočnejših športnoplezalnih ekip ta trenutek na svetovni sceni. To prinaša odgovornost, tudi pritiske in številna pričakovanja. Biti vodja vrhunski ekipi ni mačji kašelj, se zlasti, ko se mnogokrat dela tudi v ne-najbolj optimalnih okoliščinah. A kot številni slovenski športniki, trenerji in ostali vpleteni, tudi Gorazd dokazuje kako se lahko s pravim odnosom, vizijo in trdim delom posega po vrhunskih rezultatih. To dokazujejo njegove varovanke in varovanci, ki nosijo domov najžlahtnejša odličja z najelitnejših evropskih in svetovnih tekmovanj, nedavno tega tudi z olimpijskih iger.
Z Gorazdom sva globoko in podrobno vstopila v svet športnega skalnega in tekmovalnega plezanja. V pogovoru nam razpre marsikateri pogled z aktualnega dogajanja na tekmovalni športno plezalni sceni.
Vedno nasmejanemu Gorazdu se še vedno zaiskri v očeh, ko se omeni kako fajn plezališče ali kakšna dobra smer. Namreč, če tudi popolnoma predan toku svojega partnerskega, družinskega in poklicnega življenja, s plezanjem zase še ni opravil. V mislih ima morda še kak projekt »štiri v vrsto«, tak, ki ga je med drugim tudi opisal v tokratni epizodi.
V epizodi se dotakneva naslednjih tem:
Začetki plezanja v naravnih stenah.
Vstop v svet športnega plezanja, zdrav tekmovalni duh, treniranje za tekme.
Vloga selektorja ene najmočnejših športnoplezalnih ekip na svetu.
Psihologija in znanost v športu.
Sprememba športnega plezanja.
Olimpijske igre.
Hitrost kot disciplina in težave z njo.
Sistem točkovanja.
Pričakovanja slovenske javnosti, uspehi Janje Garnbret, vzdušje v reprezentanci.
Mladi in šport, prehrana športnikov.
Projekt štiri v vrsto.
Izseki iz pogovora
»Tjaša Slemenšek in Janja Garnbret sta bili stari deset let, ko sem ju začel trenirati. Janja Garnbret se je iz Slovenj Gradca pripeljala z avtobusom, Tjaša jo je vedno čakala na postaji in sta skupaj prišli na trening.«
»Glava dela čudeže, veliko je treba narediti, da ne podleže pritisku. Nekateri imajo to veščino v sebi, drugi morajo vložiti več truda. Psihologijo je treba uporabiti tudi v športu.«
»Od Martine Čufar naprej so naši dekleta in fantje ves čas v stiku z najboljšimi. To je naša prednost, da smo lahko bili ves čas dobri in smo zdaj najboljši.«
»Zelo rad bi, da bi se olimpijske medalje ločile po disciplinah. Ne želim si, da plezalci postanejo multidisciplinci.«
»Hitrost je nov olimpijski šport, a v Sloveniji se s to disciplino nihče ne ukvarja.«
»Zaradi uspehov Janje in zaradi preteklih uspehov se nas na IFSC (Mednarodna zveza za športno plezanje) mogoče sliši bolje, kot ostale.«
»Janja je hitro pokazala, da je nekaj posebnega. Ne spomnim se, da bi kdaj manjkala na treningu. Ona bi si roko odgriznila, samo da bi lahko prišla na trening. Hitro se je naučila elemente, prej je razumela kot ostali. Ona je nesporno velik talent in zelo rada trenira in je garač.«
»Pritok mladih plezalcev je vedno večji, a tudi pri članih je vedno težje, saj so preskok naredile tudi tuje reprezentance. Najde se nov talent, ki so ga znali zbrusiti. Konkurenca so kar zaostruje. Na trening potegnemo mlade, ki se bodo v bližnji prihodnosti naši reprezentanci.«
»Hranjene je občutljiva tema in IFSC bo moral dati jasen napotek, kaj je še sprejemljivo. Treba je narediti korak naprej, ko gledamo po televiziji suha dekleta, ki slav vzor za mladino, ki si želijo ukvarjati s plezanjem.«
»Upam, da dobimo še kakšnega sponzorja, s katerim si bomo lahko privoščili fizioterapevta in postavljavca smeri.