|
Gorska reševalna zveza Slovenije tudi letos sodeluje z Zavarovalnico Triglav v akciji Očistimo naše gore. Za letošnjo planinsko sezono so pripravili nabor video sporočil, ki naslavljajo nekatere najpogostejše napake nepripravljenih pohodnikov glede ustrezne priprave na pohod, ustrezne hidracije, izogibanja izčrpanosti, priprave na obisk ferat in zavarovanih plezalnih sten, postopnega približevanja gorskega sveta otrokom in obiska gora pozimi.
Na Hanzovi poti na Malo Mojstrovko je poškodovana jeklenica, so sredi tedna sporočili iz Gorsko reševalne službe Kranjska Gora, kjer vzpon na Malo Mojstrovko po tej poti v izogib poškodbam odsvetujejo. Iz Planinske zveze Slovenije pa obveščajo, da bodo zaradi vzdrževalnih del v juliju zaprte nekatere poti na Triglav: Bambergova pot oziroma pot čez Plemenice, pot od doma Planika do Malega Triglava in pot od Planike do Triglavske škrbine.
|
Vogel – Letošnja gorniška sezona je zaradi epidemije covida-19 nekaj posebnega, saj v gore zahajajo tudi neusposobljeni obiskovalci, ki sprostitev namesto v gorskem svetu običajno poiščejo na morju in v drugih počitniških destinacijah, so na sredini novinarski konferenci opozorili gorski reševalci. Ti so se sicer tudi na letošnjo sezono skrbno pripravili, kot običajno je čez poletje na brniškem letališču v stalni pripravljenosti dežurna ekipa gorskih reševalcev, ki izvaja helikopterska reševanja. Ta v zadnjih letih predstavljajo že približno polovico vseh reševanj v gorah.
Julija že več kot trideset reševanj
Gorski reševalci – letos so imeli do sredine julija 211 intervencij (lani 275) – letošnjo sezono delijo na več obdobij. Prvi, zimski del so v hribih vladale idealne razmere, a tudi zelo zahtevne, tako so imeli v predkoronskem obdobju kar 82 intervencij, je pojasnil predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Janez Rozman. »Sledila je razglasitev epidemije in od 15. marca do 15. maja smo opravili 43 intervencij. Zadeve so se tedaj umirile, posredovanja so večinoma potekala v sredogorju. Od konca epidemije do 15. julija pa smo opravili 86 intervencij, od tega ta mesec že 32. To kaže na povečan obisk hribov, s katerim naraščata tudi število nesreč in poškodb, ki se še vedno najpogosteje zgodijo zaradi nepoznavanja terena, neprimerne opreme in slabe telesne pripravljenosti,« je poudaril.
V zadnjih letih se povečuje število reševanj nepoškodovanih ljudi zaradi izčrpanosti ali zgrešene poti, je pojasnil Jani Bele, predsednik Komisije za informiranje in analize. Svetuje, da si gorske cilje izbiramo postopno: »Če gremo najprej na Šmarno goro in vidimo, da komaj pridemo na vrh, ne gremo naslednjič takoj na Kamniško sedlo, ampak spet na Šmarno goro, dokler se ne natreniramo.«
Ne zaupajmo slepo telefonom
Obiskovalci se v hribih vse pogosteje tudi izgubijo, čeprav je v Sloveniji okoli deset tisoč kilometrov označenih planinskih poti. »Velja pravilo, da se držimo markiranih poti. Če vidimo, da nekaj časa na poti ni markacije, je to znak, da smo se izgubili. Tedaj se vrnimo do zadnje markacije in pazljivo poiščemo drug odcep z markacijami. V zadnjem času se številni tudi izgubijo, ker slepo zaupajo mobilnim telefonom oziroma aplikacijam. A v hribih niti stric Google ne najde vedno najboljših poti, zato ne smemo gledati samo v telefon, ampak vedno tudi okoli sebe. S seboj imejmo tudi planinsko karto, ki pa jo moramo znati brati,« opozarja Bele. Opozarja tudi, da se v hribih dan išče zgodaj zjutraj, saj je celodnevno turo tudi zaradi vročine in popoldanskih neviht neodgovorno začeti šele sredi dopoldneva.
|