Večer, 07.06.06, Narava, gore in ljudje: Visok življenjski jubilej Vide Heric
Troje ljubezni znane mariborske planinke Vide Heric: družina, služba in planine
"Gore so postale sestavni del mojega življenja"
Visok življenjski jubilej Vide Heric - Moji so bili Kum, Mrzlica, Šmohor, Lisca ter skalni svet Julijcev, Grintovcev in Karavank
V soboto, 3. junija, je slavila visok življenjski jubilej, 80-letnico življenja, znana mariborska planinka Vida Heric. Zaslovela je predvsem po vztrajnosti, saj je bila celih 37 let na čelu planincev železničarjev Maribora. Po končani gimnaziji se je strokovno izpopolnjevala na železnici in se zatem zaposlila. Vso svojo delovno dobo je opravila v isti delovni skupnosti - v kadrovski službi vzdrževanja prog nekdanje mariborske Železniške transportne organizacije. Kot personalka - od tega 27 let vodja kadrovske službe - je Vida delovala na celotnem območju mariborskega železniškega vozlišča - od Dravograda prek Maribora, Šentilja in Čakovca do Murske Sobote.
Dejstvo, da je Vida Heric zagledala luč sveta v Zidanem Mostu, je bilo kajpak neposreden vzrok, da je začela zahajati v gore v Zasavju. Le kdo bi naštel vse hribe tam severno in južno od Save, na katere ne bi bila stopila! "Njeni" so bili Kum, Mrzlica, Šmohor, Lisca in drugi. Seveda se je večkrat namenila tudi v skalni svet Julijcev, Grintovcev in Karavank, v letih, ko je službovala v Dravogradu, pa so bili njeni stalni cilji Ojstrica, Košenjak, zahodno Pohorje, Strojna, Uršlja gora, Peca in sosednji Obir.
Ob tako pestri planinski dejavnosti ne preseneča, da so prav Vidi na železnici zaupali ustanovitev planinskega društva, v katerem naj bi delovali železničarji in njihovi družinski člani. Leta 1961 so društvo ustanovili in Vida Heric je bila njegova predsednica vse do leta 1998. Prejela je prav vsa slovenska in tudi nekdanja jugoslovanska planinska odličja, krona planinskih priznanj je bila svečana listina Planinske zveze Slovenije, ki jo je Vida dobila konec leta 1995, prejmejo pa jo zares samo najvidnejši in najaktivnejši slovenski planinci. Kot "kuhana in pečena železničarka" je bila deležna tudi vseh priznanj nekdanjega Koordinacijskega odbora planincev železničarjev Jugoslavije in kasneje Koordinacijskega odbora planincev železničarjev Slovenije. Vida Heric pa je tudi dobitnica nekdanjega visokega jugoslovanskega državnega odlikovanja - reda zaslug za narod s srebrnimi žarki.
Kot planinska vodnica je Vida vodila povprečno po štiri izlete na leto. "Med najuspešnejšimi in najlepšimi akcijami, ki smo jih prirejali planinci, pa so bili do razpada Jugoslavije vsakoletni zleti planincev železničarjev iz celotne države. Dvakrat - leta 1968 pri Ribniški koči in leta 1976 na Pungartu na Pohorju - je zlet priredilo tudi naše društvo." Vida se je udeležila petih nekdanjih zveznih in enega slovenskega zleta.
V času Vidinega predsedovanja Planinskemu društvu Železničar Maribor je bilo v društvu 1340 članov, zdaj jih je 190. "Upad članstva je posledica visoke članarine, zlasti za upokojence, mlajše od 70 let, nikakor pa morda posledica slabega vodstva!" je odločno pribila nekdanja predsednica.
Za Vido Heric pa lahko zapišemo še zelo pomembno in spodbudno dejstvo: ob tem, da sta bila s soprogom Sašem vrsto let strastna kadilca, sta sedaj že nekaj let člana velike družine slovenskih nekadilcev. Žal pa Vidi zelo huda bolezen in tri operacije onemogočajo še nadaljnjo hojo v naravo, v gore pa sploh.
Ob visokem življenjskem jubileju želimo mariborski in drugi planinci Vidi Heric kar največ zdravja in veliko sončnih dni na vrtu hiše na Studencih, ki sta si jo s Sašem zgradila. Vido pa ob njenih hudih boleznih bodrijo in pomirjajo čudoviti spomini na gore. "Te so postale sestavni del mojega življenja," je zatrdila.
Milan Cilenšek