Franci Savenc 01.05.2010 07:28 1964 0

Gorenjska kot zaledje soškega bojišča

TNP vabi na predavanje odličnega poznavalca prve svetovne vojne mag. Tomaža Budkoviča

... ob 95. obletnici začetka Soške fronte

v sredo, 5. maja 2010, ob 19. uri, v Info središču Triglavska roža na Bledu >>>

Gorenjska stran, predvsem Bohinj, je služila kot zaledje krvavemu dogajanju v dolini reke Soče in tako predstavljala eno izmed nujno potrebnih območij za oskrbovanje največje bitke svetovne zgodovine v gorskem območju.

Gorenjska 1914-1918
Bohinj je med prvo svetovno vojno postal etapno območje - prehodni pas med zaledjem in bojiščem Soške fronte. Ker leži ob bohinjski železnici in ker ni bil v dosegu italijanskega topništva, je Bohinj postal zbirališče za vojake, s katerimi so krpali izgube na soški fronti. Od tod so jih pošiljali na območje Tolmina in Krna. Jeseni 1915 se je tu zbralo več tisoč vojakov prehodnih formacij. Mnoge so šele v Bohinju izurili za vojskovanje in jih nato poslali na bojišče. Bohinj je služil tudi kot počivališče za ranjene in bolne vojake. Bil je oskrbovalna pot za severni del 15. korpusa, to je 50. divizijo, ki je zasedala fronto od Batognice do Mrzlega vrha v krnskem pogorju.

Oskrbovalni sistem je imel več členov. Po bohinjski železnici so pripeljali vojaški material na postajo v Bohinjski Bistrici. Na mestu sedanje lesene tovarne so bila večja skladišča. Od tu so prevažali tovor, na začetku z vozovi in kasneje z ozkotirno železnico do Ukanca. Od tam so ga dostavili do vznožja Bogatinskega sedla, sprva peš in na konjih, kasneje z žičnicami. Tu je bilo oskrbovalno mesto (Fassungsstelle), kamor so prihajali nosači frontnih enot. Kasneje so podaljšali žičnice vse do frontne črte na Peskih in preko doline Tolminke do Mrzlega vrha.

Bohinjska železnica je bila najpomembnejša oskrbovalna pot severnega dela avstroogrske pete armade. Zgradili so jo deset let pred začetkom vojne. Promet je podnevi potekal do Podmelca, ponoči pa naprej do Sv Lucije. Ob progi so bila številna skladišča vojaškega materiala. Poleg potrebščin so na bojišče vozili sveže čete, z bojišča pa ranjence in vojaške enote, ki so šle na počitek v zaledje.

O predavatelju, mag. Tomažu Budkoviču:
Mag. Tomaž Budkovič (1949) je po poklicu geolog in po srcu zgodovinar. Zaposlen je na Geološkem zavodu Slovenije v Ljubljani, z družino živi na Drulovki pri Kranju. Zanima ga predvsem čas prve svetovne vojne - bolj kot neposrednemu bojevanju se v svojih knjigah posveča življenju naših krajev v tistem času. Doslej so izšle tri njegove knjige: Bohinj 1914 - 1918 - Med fronto in zaledjem, Vzpon Bohinja pred zatonom Avstro-Ogrske in S Turudijevim bataljonom na soškem bojišču.

Povzeto po:
http://www.bohinj.si/si/Vihravo_20_stoletje/print
http://prireditve.info/prireditev/mag-tomaz-budkovic-.../14280/