Večer, Narava: avtor Milenko Arnejšek - Prle
Milenko Arnejšek - Prle, Grebeni slovenskih gora
Avtor tega vodnika, Milenko Arnejšek Prle, je diplomiral na glasbenem oddelku Pedagoške akademije v Ljubljani. Sedaj poučuje harmoniko na glasbeni šoli v Škofji Loki. V prostem času je inštruktor alpinizma, desetletje aktiven mentor mladim plezalcem na letnih in zimskih tečajih ter član Gorske reševalne službe Slovenije. Preplezal je več kot tisoč letnih in lednih smeri, med katerimi je 25 prvenstvenih, ter presmučal večino turnih smukov pri nas.
Petintrideset let je zbiral podatke in opise poti po grebenih slovenskih gora. V tej knjigi so opisani več ali manj vsi grebeni, kratki, enodnevni ali večdnevni pohodi. Potekajo po markiranih ali lovskih poteh, po brezpotjih ali plezalnih grebenih. Nekateri so primerni za družinske izlete, za romantične, povprečne in navdušene planince, drugi za plezalce, alpiniste in ekstremiste. Velika večina vodnika je v prvi vrsti na menjena ljubiteljem brezpotij. V knjigi je opisanih 198 grebenov v 131 poglavjih, ki jih je avtor, razen dveh, vse prehodil ali preplezal, kar je zagotovilo za vernost opisov.
Med njimi je veliko nevarnih poti z izrednimi razgledi po slovenskem gorskem svetu in s pogledi v idilične gorske doline. V knjigi je veliko opisov grebenskih pot, ki še niso bili objavljeni. V njej je upoštevana nova lestvica zahtevnosti in težavnosti, nova je tudi ocena tveganosti. Uporabljenih je veliko starih, še ne objavljenih domačinskih imen, novih geoloških pojmov in najdišč fosilov. Prvič so v takem vodniku opisane tudi možnosti za umik. Novo je tudi abecedno kazalo 1076 geografskih imen na koncu knjige. Med temi opisi gorskih poti lahko preberemo tudi veliko avtorjevega premišljevanja o najlepši deželi na svetu, o varnosti pri hoji v gorah in ekologiji.
Opisi grebenskih poti so v vodniku razvrščeni po skupinah. Najprej predstavlja gorski svet v KamniškoSavinjskih Alpah, Grintovcih. Temu sledijo poti po Karavankah. Opisane pa so poti tudi po Pohorju, Gorjancih, Čemšeniški planini, Nanosu, Čavnu, Šmarni gori idr. Zakaj so v tem poglavju med druge grebene uvrščeni tudi vrhovi, ki sodijo med naša velika gorstva: Begunjščica, Storžič, Porezen, Veliki Rogac, Raduha idr. To bi bilo razumljivo le za grebene v okolici Škofje Loke, kraja, kjer biva in deluje avtor vodnika, ki so seveda tudi opisani. Po uvodniku Alojzija Pavla Florjančiča je škofjeloško gospostvo obsegalo vso Slovenijo in je s tega vidika tak obseg dela morda upravičen. Najobsežnejše pa je poglavje opisanih poti po Julijskih Alpah, te je avtor razdelil po zemljepisnem kriteriju: martuljske, rateške, krnske, osrednje, fužinske ter spodnje in zgornje bohinjske gore, pa triglavsko, vršiško, trentarsko, bavško, loško, mangartsko, kaninsko in pokljuško pogorje, kar je tudi nova razdelitev v slovenskem prostoru.
Priloženi so pregledni zemljevidi z nežno reliefno podlago, ki pa niso objavljeni vsi na pravih mestih. Z vrisanimi glavnimi cestnimi povezavami pa bi bili gotovo bolj pregledni. Tudi kazalo zemljevidov ne predstavlja kake posebne vrednosti, saj so vsi zapisi geografskih imen zaradi pomanjšave nečitljivi. V knjigi motijo predvsem presvetle črke, zaradi česar je besedilo težko berljivo, še posebno v manj ugodnih svetlobnih razmerah. Še bolj motita ostrina natisa in vrstni red objavljenih fotografij, ki so po prvi oceni objavljene prav v nasprotnem vrstnem redu.
Avtor tega obsežnega dela pa zasluži vse priznanje in pohvale za dolgoletni trud pri zbiranju potrebnih podatkov o vseh napornih poteh, še posebno pa za osebne vtise in neredko tudi za filozofska osebna razmišljanja. Interesenti knjigo lahko naročijo po elektronski pošti na naslovu:
milenko.arnejsek@guest.arnes.si. Ciril Velkovrh