Janez Pikon: Razčlenjeni greben je močno izpostavljen, poraščeno sleme s prepadnim ostenjem in razgibanim terenom ne dopušča varnega prehoda. 
Povzpnem se najprej jugozahodno na najvišje teme močno poraščenega vrha Home (1599 mn), ki v razgibanem slemenu dopušča le počasno napredovanje. Številni vršiči in globeli ovirajo dostop najvišje na zahodni vrh, vendar nekako mi le uspe, čeprav je nadaljevanje po z rušjem poraščenem grebenu nemogoče in tudi nesmiselno, zato se vrnem na varno izhodišče do steze na Vrh Žrela pod Rušnim vrhom ob Črni prsti. Na srednji predel izpostavljenega vrha Home se že pred leti povzpnemo s planine Za Liscem, kjer nekako le dosežemo vršne teme na razglednem robu strmega grebena Home. Obiščemo vršiče vzhodno in zahodno po grebenu in se kasneje v isti smeri vrnemo na planino Za Liscem. Vzhodni dostop na goro je možen z predela in sedla Preduh, ki deli Home in Črno goro. Še najmanj poraščen in zato lažje dostopen, kamor se povzpnem s Črne gore nad Rauharsko planino. Sonce, ivje in megleno morje zgradi mavrične vence (glorijo), ki dodatno okrasi poraščeni greben samotne in izredno razgledne gore.
Mimo bivšega Doma dr. Janeza Mencingerja dosežem rovt, Pongrčev Počivalo in preko gozdne ceste nadaljujem do Spodnje Jate, kjer prestopim urejene kanale in obiščem vhod Brezna na Jatah (globina jame 27 m). Naj povem, ob izgradnji predora in bohinjske železnice so po planini in proti dolini uredili hudourniške vode s kanali in s tem ukrotili vodne tokove, ki naj bi zalivali predor, ter ovirali železniški promet. Še danes je videti veliko tega po planini in nižje na Jatah, tudi predor na robu planine, ki ni več prehoden.
Poraščena in strma gora se dviga nad Rauharsko planino (planino Za Črno goro, 1340 m) in planino Za Liscem (1346 m). Zahodno nad planino, ki je še vsa bela od jutranje slane, nadaljujem mimo potoka, ta nikdar ne presahne in je dolga desetletja oskrboval koče in staje v času planšarstva na planini in izvira višje pod Policami na območju Črne gore.
Na mestu, kjer je nekoč stala Mallnarjeva koča se dvignem severno v gozd na prekinjajočo stezico, ter po njej nadaljujem severozahodno po pobočju v smeri poraščenega predela Kurnek, kjer se vzpnem zahodno na greben. Visoke trave severnega pobočja, bele od močnega ivja in prehod meglenega pragu mi pričarata čudovit pogled po okolici nad neskončnim meglenim morjem.
Greben z močnim ivjem in okrašeno pokrajino mi ponudi nepozabne trenutke, zato si vzamem časa in se le počasi dvigam do najvišje točke Črne gore (1606 m) in kasneje nadaljujem do sedla Preduh in preko na vzhodni rob neprehodnega grebena Home. Nekoliko bolj prehodno sleme le dovoli daljše nadaljevanje jugozahodno nad poraščenostjo pobočja in previsnih predelov. Po slemenu gore me vso pot spremlja okrogla mavrica (glorija), ki se ob počasnih prehodih meglenega slapu čez greben neprestano spreminja, (ja hodil sem po belih oblakih, pa še res je).
Močni mavrični venci glorije me prevzamejo in ne morem se načuditi lepoti narave z vsem kar mi je ponudila na nenavadno lepem grebenu gore Home. Prijetnega počutja z vsem ponujenim se z opazovanjem visokogorja nad meglenim morjem kar dolgo zadržim.
Spuščanje začnem z zahodnega grebena v vrtačo Preduh ()1555 m in nižje na planino Za Črno goro (Rauharsko planino). Kot zanimivost s planine Za Črno goro naj omenim še jame ali brezna na vzhodni strani planine. Že kot otrok sem jih dobro poznal in ne le to. Skozi Bohinjski predor je v tistih časih vozila parna lokomotiva. V predoru se je zvok lokomotive odbijal do votlih brezen, ki so vodili prav do vrha planine, se pravi v ta brezna na vzhodni strani planine. Ob točno določenem času sem zlezel v to brezno in poslušal zvok lokomotive (čufarce), ki je vozila v tistem času skozi predor, skratka brezna so mi služila, tudi za vozni red takratnih vlakov.
Janez Pikon