V noči od 28. na 29. maj se je na Jalovcu zgodila huda gorska nesreča, ki je zahtevala tri smrtne žrtve.
V severovzhodni steni sta zmrznila Slavko Tominec in Igor Kovačič, člana alpinističnega odseka Univerze, na običajni turistični poti pa se je smrtno ponesrečil Frane Vavpotič, prav tako član alpinističnega odseka Univerze. O nesreči smo prejeli naslednje podrobnosti:
V nedeljo 28. maja zjutraj se je odpravila skupina alpinistov v različne smeri v Jalovčevi steni. Prva sta šla Kočevar in Debeljak v severovzhodni raz Jalovca v smeri Ogrin-Omerza. Za njima se je podala v steno v isto smer naveza Vavpotič-Preložnik. V smer inž. Horna se je napotilo več navez, štirje plezalci iz AO Iskra in pet iz AO Univerza. V začetku je nameraval plezati steno iz AO Univerza le Nikolaj Antonov v družbi Herleca. Ker pa je ta s svojim bratom odšel v severno steno Travnika, je Antonov izbral drugega tovariša. Igor Kovačič in Radovan Požar sta se odločila za smer šele pri vstopu, ko sta nameravala pristopiti po običajni poti na Jalovec.
Vreme je bilo zjutraj popolnoma jasno. V začetku so vse naveze plezale v redu. Okoli desete ure dopoldne (medtem se je vreme poslabšalo) pa je že začela naletavati sodra in se kmalu nato izpremenila v snežni metež, ki je naraščal z izredno silo.
V Hornovi steni so zašli, kljub temu da je bil med njimi plezalec, ki je že večkrat plezal to smer. Skupina Požar-Tominec-Kovačič-Habič se je začela vračati po isti poti nazaj, ostali pa so nadaljevali s plezanjem. Proti večeru je prej imenovana četverica dosegla polico nad Kegljiščem, kjer so obstali. Začeli so klicati na pomoč, toda obvestilo so dobili člani Gorske reševalne službe šele ob sedmih zvečer. V hudem snežnem metežu je najprej podlegel Tominec, pozneje pa še Kovačič, medtem ko sta Habičeva in Požar v najtežjih vremenskih razmerah prebila noč do jutra.
Prva skupina je šla skozi Okno še isti dan. Zaradi slabega vremena so morali prenočiti pod vrhom. Prišel pa je iz te smeri isti dan alpinist iz AO Iskra, ki je plezal brez vrvi.
Navezi v severovzhodnem razu Jalovca sta uspešno napredovali kljub težkim razmeram. Snežni metež ju je zajel približno na polovici in to nad Comiccijevo prečnico. V najtežavnejših razmerah sta nato obe navezi napredovali navzgor. Ob 15.30 sta iz stene izstopila Kočevar-Debeljak in se vračala v dolino. Na vrhu nista mogla počakati, ker je bil Debeljak oblečen le v srajco in trenerko, Kočevarju pa so odstopili podplati na plezalnih čevljih. Vsak najmanjši postanek bi pomenil resno nevarnost in usodo za oba plezalca. Zato sta oba takoj sestopila v dolino. V izstopnem previsu sta pustila 12 klinov in skoraj vse zaponke, Prusikove vrvice ter še eno Nylon vrv, medtem ko sta prva plezala na enojni. Ob 18. uri sta Kočevar in Debeljak premrzla in mokra dospela v kočo. Ob 19. sta dobila obvestilo, da iz Hornove smeri kličejo na pomoč. Seveda bi bila vsaka intervencija brezuspešna in brezsmiselna. Takoj sta poslala obvestilo Gorski reševalni službi Rateče, Kranjska gora in Jesenice.
Iz druge naveze v severovzhodnem razu je Vavpotič ob 17. preplezal izstopni previs, vendar njegov tovariš ni mogel za njim. Sporazumela sta se tako, da je Preložnik ostal v steni, Vavpotič pa odšel v dolino po pomoč. Na poti v dolino nad Ozebnikom pa je Vavpotič zdrsnil, se poškodoval in zmrznil.
Ponoči so prišli reševalci iz Rateč, Kranjske gore in Jesenic. Iz koče so odšli ob treh zjutraj. Stena je bila močno zasnežena. Reševalci Krušič, Slavko Koblar, Maks Medja, Stane Koblar, Ciril Debeljak in Rado Kočevar so se podali v Hornovo smer in do ponesrečencev dospeli ob 8. zjutraj. Ciril Praček pa je odšel na vrh, kjer je z ostalimi reševalci potegnil Preložnika iz previsa. Zvečer so bili že vsi v dolini. Vavpotiča so našli reševalci naslednji dan.
Tako se je končala ena najhujših tragedij v naših gorah. Glavna krivda odpade na neresnost in malomarnost samih plezalcev, ki so se odločili plezati šele pri vstopu v steno. Resni alpinisti si že doma pripravijo opremo in ostale informacije o turi. Pripominjamo, da sta bila Kočevar in Debeljak že v steni, ko so se ostali odločili za Hornovo smer. Vavpotič pa se ne bi smel nikoli odvezati in pustiti tovariša samega. Kajti na isti način so končali mnogi svetovni alpinisti v tujih gorah.
Rado Kočevar in Ciril Debeljak, člana GRS.