izvedli 12.349 posredovanj, v katere je bilo vključenih 12.365 oseb
Poročilo o dejavnostih gorskih reševalcev v letu 2023
Leto 2024 je leto, ko se praznuje sedemdeseto obletnico delovanja Državne alpinistične in jamarske reševalne zveze. V teh sedmih desetletjih so izvajalci službe izvedli 223.762 intervencij in z vključenimi 238.935 ljudmi.
Reševalne aktivnosti v letu 2023
12.349 reševalnih akcij za skupno 12.365 ljudi, od katerih je bilo 7.622 poškodovanih in 491 mrtvih. Pri navedenih številkah posredovanj/reševanj je bilo vključeno skupno 44.994 reševalcev - prostovoljcev, ki zagotavljajo operativno delovanje 24 ur na dan, 365 dni v letu.
Nacionalna alpska in speleološka reševalna enota (Cnsas) je organ, ki izvaja tehnična reševanja v gorskih okoljih, v jamah in nedostopnih okoljih državnega ozemlja, zahvaljujoč več kot 7.000 visoko specializiranim izvajalcem, svoje dejavnosti pa izvaja z zdravstveno službo. Omogočajo takojšnje reševanje in pomoč poškodovancem ljudem v različnih težavah, ljudem v neposredni življenjski nevarnosti ali zdravstveno ogroženim, iskanje in reševanje pogrešanih ter prenos in odvoz umrlih.
Posebej impresivne so številke, ki se nanašajo na celotno zgodovino Cnsas, saj je v 70-letnici delovanja, ki jo bo praznovala decembra od ustanovitve, opravila 223.762 intervencij in rešila 238.935 ljudi (več kot milijon udeleženih reševalcev), 18.072 mrtvih, 140.929 poškodovanih različnih stopenj, 77.436 nepoškodovanih v (ne)posredni življenjski nevarnosti in 2498 pogrešanih oseb.
Če pogledamo poročilo, ki se nanaša na preteklo leto, so najpogostejši vzroki, ki so zahtevali posredovanje prostovoljcev, padci/zdrsi (45,9 % intervencij), nezmožnost pri izvajanju aktivnosti (25,5 %) in bolezen (12,1 %). S precej nižjimi vrednostmi sledita slabo vreme (4,3 %), in anafilaktični šok (0,50 %).
Med glavnimi dejavnostmi, ki zahtevajo posredovanja reševalcev, so pohodništvo (42,5 % primerov), gorsko kolesarjenje (8 %), alpsko smučanje (2,2 %), klasični alpinizem (6,0 %), gobarjenje (3,1 %). Ne manjkajo sicer v minimalnem odstotku tudi raznovrstne intervencije v lovu (0,8 %).
Večina rešenih v letu 2023 je italijanskih državljanov (več kot 80 %) na drugem in tretjem mestu med najbolj zastopanimi narodnostmi v statistiki pa so Nemci in Francozi.
Če ostanemo pri geografski temi, je zelo zanimivo pri teritorialni porazdelitvi intervencij med različnimi regijami: na lestvici prevladujejo Valle d'Aosta (s 13,8 % intervencij), avtonomna provinca Trento (z 12 , 5 %) in v Bolzano (z 10,8 %). Podatki so očitno tesno povezani z velikimi turističnimi tokovi: za primerjavo reševanje v Furlaniji Julijski krajini je zajelo 2,9-odstotka, v Abrucih pa 1,6-odstotka.
Če še naprej povezujemo številke in odstotke povezanosti s turizmom (še posebej z množičnim turizmom), sta uporabna še dva podatka. Prvi je tisti, ki se nanaša na mesečni trend intervencij, ki zelo jasno sledi visoki in nizki turistični sezoni, pri čemer je bil maksimum dosežen avgusta (več kot 2100 intervencij), minimum pa novembra (le 449).
Med vzroki, ki so pripeljali do prošnje za pomoč, je bilo od 12.349 reševalnih akcij v preteklem letu 4.151 rešenih, razvrščenih kot "nepoškodovanih," tj. ljudi v težavah zaradi morfoloških pogojev stanja, kot je prisotnost snega in/ali ledu na tal, ali zaradi nezmožnosti in/ali neustreznosti opreme, posledično obutve ali obleke.
Če namesto tega upoštevamo starost, je zanimivo omeniti, da je bilo približno 14 % rešenih ljudi starih med 20 in 30 let, medtem ko je bilo več kot 23 % starejših od 60 let. Podatki so veliko manj homogeni, če upoštevamo spol, pravzaprav kar 68,6 % moških.