... utemeljitelj slovenske gorske fotografije
Peter Colnar: Na Gorenjskem v deželi Kranjski (326)
Planinski fotograf, gornik in gorski vodnik Jaka Čop se je rodil 26. oktobra 1911 na Jesenicah, umrl pa je 5. januarja 2002. Oče Jakob Čop je bil ključavničarski mojster na železnici, gorski vodnik in oskrbnik koče na Golici, mati Ivana Čop pa lastnica jeseniške kavarne.
Po opravljeni meščanski šoli na Jesenicah se je Jaka vpisal na gostinsko šolo v Ljubljani in se praktično usposabljal v ljubljanski kavarni Zvezda. Dela natakarja zaradi poškodbe kolena ni mogel opravljati. Zaposlil se je v jeseniški železarni, kjer je do upokojitve opravljal delo v tehničnem biroju. Zanimanje za gorski svet so mu poleg očeta vzbudili stric Joža Čop, alpinist, gorski vodnik in reševalec, ter obiskovalci domače kavarne, ki so se vračali iz planin.
Poleg Julijcev je obiskal še gorstva na Balkanu ter Alpe v Franciji, Švici, Italiji in Avstriji. Ker mu je ukvarjanje z alpinizmom oteževala poškodba, se je začel intenzivneje ukvarjati s planinsko fotografijo. Svojo prvo fotografijo je posnel že pri desetih letih, vzornik pa mu je bil jeseniški fotograf Fran Pavlin. K njegovemu napredku v tehniki je pripomogla včlanitev v fotoamaterski odsek Turistovskega kluba Skala na Jesenicah. Po drugi svetovni vojni je takoj sodeloval na mnogih razstavah doma in v tujini. Fotografije je objavljal tudi v raznih tujih in domačih publikacijah ter tudi v šestih fotografskih monografijah: Svet med vrhovi (1962), Raj pod Triglavom (1969), Viharniki (1970), Kraljestvo Zlatoroga (1989), Slovenski kozolec (1993) ter Trenta in Soča (1996).
Še posebno se je njegovo oko izurilo za črno-belo fotografijo, leta 1950 pa je začel snemati tudi barvne diapozitive. Izhajal je predvsem iz slovenske planinske fotografije, ki jo je oplemenitil s pitoresknimi učinki. Kot fotograf krajinar lirik je motive iskal večinoma v gorskem svetu: pokrajina z gorami v ozadju ter dolinami in življenjem v njih v ospredju. Na fotografije je pogosto ujel romantično vzdušje, ki pa ga je spremljalo realistično pričevanje o času, ki je minil. Tako imajo njegova dela z beleženjem nekdanjega bogastva kulturne krajine in kmečkih opravil poleg estetske tudi veliko dokumentarno vrednost. Z njimi ter vodniško dejavnostjo in predavanji (predvsem na šolah), na katerih je z diapozitivi prikazoval lepoto gorskega sveta, je poskrbel za popularizacijo planinske fotografije in gorskega sveta. Skozi pravljico o Zlatorogu je predstavil gorski svet okoli sedemdeset tisoč šolarjem, za odrasle pa je izvajal predavanja z naslovom Raj pod Triglavom. Postal je ambasador Julijskih Alp, varovanja okolja, gorništva in v zadnjih letih tudi življenja Triglavskega narodnega parka.
Za svoj prispevek k razvoju slovenskega planinstva, alpinizma in fotografije je prejel številna priznanja. Leta 2001 je postal častni občan Jesenic.