Agrarna skupnost Koroška Bela je aprila začela samovoljno in brez naravovarstvenega soglasja graditi gozdno cesto na planino Svečica oziroma Belsko planino nad Javorniškim Rovtom.
Je treba zgraditi cesto že na vsako planino?
Jesenice – Agrarna skupnost Koroška Bela je aprila začela samovoljno graditi gozdno cesto na planino Svečica oziroma Belsko planino nad Javorniškim Rovtom. Ker jo gradijo brez naravovarstvenega soglasja in ker niso dokončno določili trase, jih je Zavod za varstvo narave Kranj prijavil okoljski inšpekciji. Ta pa je sporočila, da za kazensko ukrepanje ni razlogov in da bo investitor lahko nadaljeval gradnjo, ko bo prejel soglasje in določil traso. Kljub temu agrarna skupnost cesto nemoteno gradi naprej.
Večina obiskovalcev ta del karavanškega grebena pozna po bogastvu flore, še zlasti gorskega cvetja, in živalskega sveta. Agrarna skupnost Koroška Bela je z gradnjo ceste (sami ji pravijo vlaka) razburila naravovarstvenike, lovce in gozdarje pa razveselila. Tri kilometre dolga cesta se bo dvignila 1700 metrov visoko (višje od Vršiča) in bo potekala skozi rastišča ruševca in divjega petelina.
Ker so investitorji vsa dovoljenja pridobivali za vlako in ne za cesto, je bil celoten postopek dokaj preprost. Potrebovali so le lokacijsko informacijo. Zato jim pri izdelavi gradbenega načrta ni bilo treba opraviti geoloških raziskav, del terena, po katerem poteka trasa, pa je močno plazovit. Investitorji vztrajajo pri različici, ki naj bi sčasoma omogočila gradnjo ceste in dostop do planine z osebnimi avtomobili, kar pri drugih različicah trase ne bi bilo mogoče.
Snovalci projekta so očitno zanemarili erozijo, saj drevesa na zgornji gozdni meji, do koder bo segala cesta, varujejo tla pred nenadnimi erozijskimi učinki na strmem terenu, poudarjajo strokovnjaki. Takšne stihijske gradnje ogrožajo tudi vodne vire. Gozdarska stroka gradnjo vlake, bodoče ceste, podpira, saj naj bi bila drugače Belska planina obsojena na propad. Z blejske območne enote zavoda za gozdove Slovenije, pa so sporočili, da bodo z zapornico vlako zaprli za nepooblaščena vozila. 
Starešina Lovske družine Jesenice Tomaž Zalokar je dejal, da po dosedanjih izkušnjah nove gozdne ceste ne vplivajo na divje peteline in ruševce, saj so v zgodnji pomladi, ko se ženijo in parijo, zaradi snega v glavnem še neprevozne. »Eden glavnih problemov ohranitve velike divje perutnine je vznemirjanje okolja zaradi človekove navzočnosti. V jeseniški občini ni nobena od glavnih vrst divjadi ogrožena, stalež se povečuje ali ostaja vsaj na isti ravni.«
Cesta na Belsko planino ni osamljen primer. Samo v zadnjih letih je bilo zgrajenih več gozdnih cest, ki so vznemirile javnost: cesta na sedlo Suha, cesta nad Srednjim Vrhom v Karavankah, cesta proti planini Maruljek, ki leži v TNP; številne pa propadajo, ali so v zelo klavrnem stanju.
Tomaž Branc