Gorenjski Glas - Jelena Justin: Krniška glavica/Jôf di Sompdogna (1889 m) – Razglednik na meji med Kanalsko dolino in Dunjo, s pogledom na Zajzero.
Spomin in opomin na grozote prve svetovne vojne. Ko je severna stena Montaža povsem na dlani.
Zahodni Julijci z Montažem in Višem so priljubljen cilj gornikov. Kam pa bi se odpravili, če bi želeli čudovit razgled na Montažev greben oz. na greben Poliških Špikov? Predlagam, da obiščemo Krniško glavico/Jôf di Sompdogna, ki zaradi svoje rahlo odmaknjene lege nudi čudovit razgled.
Skozi Rateče se zapeljemo proti Trbižu, kjer nadaljujemo v smeri Udin po stari cesti. Kmalu zavijemo levo v vas Valbruna/Ovčja vas. Peljemo skozi vas in v križišču nadaljujemo levo v smeri doline Zajezera. Parkiramo na zadnjem parkirišču na planini Zajezera. Ob kapelici začnemo vzpon po poti številka 611 proti Koči Grego/Rifugio Grego. Mestoma precej strma pot skozi gozd nas v eni uri pripelje do slikovite koče s še bolj slikovitim razgledom na severno ostenje Montaža, ki ga je Julius Kugy imenoval tudi orjaški zmaj.
Za kočo Grego nadaljujemo po poti št. 610, ki nas v nekaj strmih okljukih skozi gozd pripelje do izravnave. Ko se izravnava konča, smo na jezerskem travniku oz. na zamočvirjenem travniku, kjer je jezerce. Sprehodimo se po desni strani jezerca oz. travnika in se na koncu v manjšem vzponu povzpnemo do razpotja. Z desne se nam pridruži pot Umberta Pacifica iz Dunje oz. s sedla Rudni vrh, mi pa zavijemo ostro levo. Začetni strmi okljuki nas popeljejo skozi gozd. Pot se vzpenja precej strmo, nato pa počasi preide v izravnavo, s katere se tudi prvič pokaže vrh Krniške glavice s križem. Ponovno sledi strm vzpon po zagruščeni poti, ki poteka med ruševjem. Pot se vzpenja proti zahodu in nad seboj vidimo skalni greben svojega vrha. Sledi skalni del, kjer morda celo malce poprimemo za skalo. Tudi Krniška glavica je eden tistih vrhov, kjer je potekala frontna linija v prvi svetovni vojni. Italijanski vojak alpini so Krniško glavico zasedli poleti leta 1915 in tako kot povsod drugje zgradili potrebno logistiko: položaje, bojne jarke in zavetišča. Markirana pot nas pripelje do vojaškega objekta, ki je bil urejen v ličen bivak.
Do vrha, ki nas nagradi s čudovitim razgledom, nas čaka še nekaj minut.
Krniška glavica je fantastičen razglednik, saj z njegovega temena zremo direktno v severno steno orjaškega zmaja, kot je Montaž poimenoval legendarni Julius Kugy. Od montaža sledi veriga Poliških Špikov, Koštrunovih špic, Viša, Nabojsa … V bližini so tudi Višarje, romarsko središče z idilično panoramo, in Kamniti lovec. Pogled na severno stran pa se ustavi na grebenu Naborjetskih gora; Poldašnja špica, Piparji in Dve špici. Pogled proti zahodu je pogled na Karnijske Alpe, v ozadju lahko vidimo celo Dolomite, na severu pa se pokažejo tudi Visoke Ture.
Možnosti za sestop sta dve: po poti vzpona, ali pa sestopimo na jugozahodno stran na sicer razdrto in krušljivo vojaško pot, ki nas pripelje do planote pod severno steno Montaža. Stezi se priključi markirana pot s koče Grego, naprej pa opazimo rdeči bivak Stuparich, kjer se še zadnjič naužijemo divjih strmali Montaževe okolice, ter sestopimo do izhodišča. Naj za omenjeni sestop opozorim le, da je pot ponekod precej zoprna in adrenalinska, zato raje predlagam sestop po poti vzpona.
Nadmorska višina: 1889 m
Višinska razlika: 900 m
Trajanje: 4 ure
Zahtevnost: 3 / 5
Jelena Justin