Polet, 23.02.06 – Nada Rotovnik Kozjek: in - Kaj dati v torbico s prvo pomočjo?
Zimsko pohodništvo - Zimska potepanja. Poskrbimo tudi za svoje zdravje in počutje.
Kaj jesti in piti? Kaj dati v torbico s prvo pomočjo?
Mraz je nekoliko popustil, sončni žarki spet pridobivajo svojo moč in nas znova vabijo v naravo. Ostremu mrazu so kljubovali le najbolj trpežni, zdaj pa prihaja čas za vse, tudi manj prizadevne in tiste z majhnimi otroki. Bližnje zasnežene poljane in hribčki nas že čakajo, zato ob prvi priložnosti napolnimo nahrbtnike z najnujnejšimi stvarmi, ki jih potrebujemo za nekajurno potepanje, in se odpravimo od doma. Najbrž ne bo odveč, če pogledamo, katere so te stvari.
Hrana za zimska potepanja
Če v vsakdanjem, sedečem življenju porabite okoli 2000 kilokalorij na dan, jih boste za dan potepanja po snežnih poljanah v zmernem tempu porabili približno 1500 do 2000 več. Tudi zato moramo dan začeti z zajtrkom. Razlog zanj je enostaven: prazna vreča ne stoji pokonci! To je sicer rek, ki ga pripisujemo starim staršem, od katerih poskušamo biti pametnejši z različnimi očiščevalnimi tehnikami, ki jih nato pomotoma uvajamo v svoje sicer aktivno življenje, a je še vedno v veljavi. Najboljši metoda očiščevanja telesa (in tudi duše) je kakovostna podpora organizma s hranili, ki jih potrebuje; samo tedaj bo deloval optimalno in učinek »športnega dneva« na zasneženih pobočjih bo še več kot očiščevalen.
Zato ne začnimo dneva s praznim želodcem niti s težko in mastno hrano, ki nas bo že zjutraj »prikovala na tla«. Imamo namreč številne dokaze, da so najkvalitetnejša »kurjava« na mrazu in pri športu ogljikovi hidrati. Maščobe namreč lahko učinkovito kurimo samo takrat, ko tako presnovo primerno natreniramo. Kakovosten zajtrk vsebuje predvsem kompleksne sladkorje: polnovredne žitarice, integralni kruh, ajdove žgance ali kosmiče. Zraven zaužijmo še nekaj beljakovin v obliki mleka ali mlečnih izdelkov, privoščimo si lahko priljubljen namaz in popijmo čaj ali kavo. Pojejmo še košček sadja, recimo banane, ali popijmo sveže stisnjen sadni sok. Na sendviče s klobasami in pečena jajca s slanino pa raje pozabimo; kot rečeno, to ni hrana, ki bi primerno podprla telo za celodnevne napore.
Kaj ponesti s sabo
Nato premislimo, kaj bi dali v nahrbtnik, da bomo pokrili potrebe po energiji in vnesli v telo tudi potrebne minerale in vitamine. Zato izberimo le tisto hrano, ki ne vsebuje zgolj praznih kalorij, ampak tudi različna zaščitna mikrohranila (vitamine in minerale) in vsaj nekaj beljakovin. Na žalost mnogih na tem izpitu sendvič iz bele žemlje, napolnjene s salamo, pade, saj ne vsebuje dovolj hranil, da bi lahko dajal primerno podporo telesu med napori. Poleg tega je salama dokaj težko prebavljiva, zato še bolj obremeni prebavo. Veliko bolje je torej, da damo v nahrbtnik žemljico, namazano z marmelado in (ali) medom, sadni jogurt, sojin napitek ali čokoladno mleko. In seveda banane, pomaranče, suho sadje … Če bo tempo lagodnejši, lahko posežemo tudi po oreščkih. Boljše kot sendvič so energijske ploščice, ki vsebujejo vsaj nekaj beljakovin in mikrohranil.
Zaloga v nahrbtniku naj bo takšna, da lahko prigriznemo vsaj vsaki dve uri. Če je seveda pohod daljši, če je krajši, so potrebe občutno manjše. Če seveda ne hitimo v divjem diru, kar pa je pravzaprav športni trening in ne pohod ali potepanje. Napolitank, piškotov, krofov, slanine in podobne hitre hrane ne priporočam, ker razen kalorij ne vsebujejo nič drugega. Če že ne zmorete brez tega, si privoščite eno napolitanko, za okus.
Pijača
Pijača je včasih še pomembnejša kot hrana, zato ne bom nikoli pozabila potepanja po Kamniških Alpah, ko sem bila pripravljena cel kolut izvrstnega domačega sira – opravičujem se Robanovi Barbari, ki mi ga je podarila – zamenjati za en sam kozarec vode ... Če bo naša aktivnost trajala ves dan in bodo temperature nizke, bosta kot pijača zadostovala voda ali čaj, s hrano pa bomo dobili pri naporu z znojem izgubljene soli. Seveda ne škodi, če si pripravimo športni napitek in ga popijemo vsaj pol litra na uro napora (k čemur seveda ne štejemo počitkov). Ne priporočam pa nobenega alkohola niti »razkuževalnih postopkov« po končanem pohodu. Ne glede na našo izredno tradicijo »razkuževanja« grl ob obiskih gora lahko prav alkohol s svojimi posledicami uniči vse očiščevalne pridobitve izleta. Kakor koli že obrnemo, alkohol ni koristen za jetra, ki so center za razstrupljanje v organizmu.
Prva pomoč
Tudi če se bomo na pot odpravili pravilno prehransko podprti in z ustrezno kondicijo, nas povsod lahko čaka kakšna nevšečnost. Na primer žulj, ker imamo prvič na nogah krasne nove pohodne čevlje. Zato so obliži nujni del vsake popotnice; v lekarnah je dovolj različnih kakovostnih obližev. Odkrila sem celo mazilo, ki ga preventivno nanesemo na mesto, kjer bi lahko nastal žulj. Prav tako nikoli ne pozabite doma elastičnega in sterilnega povoja. V prvo pomoč sodijo tudi tablete proti bolečinam, kot sta denimo lekadol ali aspirin, ali celo kaj močnejšega, na primer ibubrufen. Če imate težave z želodcem, ne pozabite na zdravila proti bolečinam v želodcu, saj se pri telesnem naporu zelo rade pojavijo. Ob jasnih sončnih dnevih ne smemo pozabiti na sončna očala, dobro je imeti s seboj tudi kremo za zaščito obraza in ustnic, še zlasti če je dan vetroven.
Upam in želim vam, da bo vsa prva pomoč ostala v nahrbtniku, da pa boste hrano in pijačo z užitkom zaužili ter preživeli lep sončen dan v dobri družbi na snežnih poljanah. To je nedvomno najboljša očiščevalna kura, ki si jo lahko privoščimo.
Mag. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med.