Slovenske novice - Tanja Cegnar: ... vas v gorah ujame nevihta
Poletje je čas pogostih izletov v naravo in gore, statistično pa so nevihte najpogostejše prav poleti, med meseci sta na prvem mestu junij in julij, ko je ozračje najpogosteje labilno. V dolgoletnem povprečju na večini opazovalnih mest v Sloveniji zabeležimo od 40 do 50 nevihtnih dni na leto, le proti severovzhodu države se njihovo število zniža pod 40. Seveda so razlike med posameznimi leti znatne. Tako imenovane vročinske nevihte nastajajo popoldne ali proti večeru, ob vremenskih frontah in v višinskih jedrih hladnega zraka pa se lahko pojavijo v katerem koli delu dneva. Opozorilna znamenja so soparno ozračje in kopasti oblaki; znaki za skrb so kopasti oblaki s temnim vznožjem in oddaljeno grmenje, skrajno nevarne razmere pa, ko je ozračje tako naelektreno, da opazimo pokonci stoječe lase, prasketanje.
Največjo možno varnost ob načrtovanju izleta zagotovimo tako, da poslušamo vremenske napovedi in pazimo na vremenske pojave (vročinske nevihte spomladi in poleti, frontalne nevihte ob prehodu hladne fronte). V gorah najtežje najdemo zavetje, zato smo najbolj izpostavljeni nevihtam. Poglejmo nekaj napotkov, kako ravnati, če nas ta preseneti tam.
Med nevihto nikar ne pod osamljeno drevo!
Če nas nevihta ujame v gorah, se je nevarno zadrževati na vrhovih in grebenih, v bližini osamelih dreves ali pod njimi, ob vodnih žilah in žlebovih, ob vznožju skalnih sten, pri vhodih v votline, pod daljnovodi. Če se umaknemo v votlino, mora biti ta dovolj velika, vsekakor precej višja od nas. Manj nevarno, vsekakor pa ni varno, se je zadrževati v dolinah, globelih, približno 15 metrov od skalnih sten, čepeti pod bivakirno vrečo ali sedeti na nahrbtniku s prekrižanimi nogami. V gorah je prav tako treba paziti na nevarnost padca, saj je zračni piš že mnoge pahnil v globino.
Če koga zadene strela, takoj pokličemo pomoč!
Poškodovanci niso električno nabiti, zato se jih lahko dotikamo in jim pomagamo. Poškodbe zaradi strele so lahko zelo zapletene in se opazno ločijo od poškodb, ki nam jih povzroči električni tok iz omrežja. Bistvena razlika je v času izpostavljenosti električnemu toku, večina naboja ob udaru strele navadno steče po površini telesa. Malo ljudi doživi neposreden udar strele in opekline so manjši del poškodb, poškodbe so predvsem nevrološke; trpijo vsi trije sestavni deli živčevja: centralno, avtonomno in periferno.
Jakost električnega toka v streli tudi do 100.000 amperov
Prvi korak pri nastanku strele se začne z ločevanjem nabojev v nevihtnem oblaku: spodnji del oblaka je nabit negativno in povzroči med tlemi in spodnjim slojem napetostno razliko, ki dosega 20, 30 ali pa celo do 100 milijonov voltov. Sledita ionizacija zraka in električni preboj, ki ju povzročijo močna električna polja. Ob razelektritvi nastane strela, ki jo vidimo kot blisk in slišimo kot grmenje. Večinoma udarijo med nevihtnimi oblaki ali njihovimi deli, manj pogosto pa med oblaki in tlemi. Strela išče pot najmanjšega odpora, kjer je zrak najbolj ioniziran oziroma bolj električno prevoden. Električni tok v streli doseže jakost do 100.000 amperov in pregreje okoliški zrak, ki se eksplozivno razširi in sproži udarni val, ki ga slišimo kot grmenje. Po času, ki preteče od bliska do groma, lahko ugotovimo, kako daleč je nevihta. Če grom slišimo po treh sekundah, pomeni, da je nevihta od nas oddaljena približno en kilometer. Električna polja nastajajo tudi ob lepem vremenu, vendar so tedaj šibkejša.
Vsak dan kar 44 strel na sekundo
Razelektritve med oblaki in zemeljsko površino skrbijo za uravnoteženje električnega polja in imajo pomembno vlogo pri ohranjanju naravnega ravnovesja. Poznamo več vrst strel: viličasta, verižna, kroglasta, škrati in vile, izviri žarkov gama in X … Satelitske ocene pogostosti pojavljanja strele na Zemlji so približno 44 dogodkov na sekundo, samo petina jih je med oblaki in zemeljsko površino, preostale se dogajajo v oblakih. Približno 70 odstotkov vseh strel je v tropskem pasu, kjer je tudi največ neviht.
mag. Tanja Cegnar