Delo, Pisma bralcev - Dušan Brekič: V torek, 24. avgusta 2010, sem želel popeljati prijatelje do Martuljških slapov in do krnice Za Akom.
... Bil sem zelo razočaran, kajti takoj za hotelom Špik (nekdanjim zanemarjenim hotelom) sem kot po navadi zavil levo proti slapovom. Po približno kilometru vožnje nisem vedel več, kam in kako. Vrnil sem se nazaj in v bližnjem bifeju vprašal za pot proti slapovom. Odgovor je bil enak mojemu poznavanju poti, kajti tam nisem bil prvič.
Ko sem končno prispel do parkirišča, sem bil neprijetno presenečen z napisno tablo, na kateri je pisalo, da je pohodna pot zaprta in sem se zato podal na težjo pot do prvega slapa. Po približno pol ure hoje smo prišli do razpotja, kjer naj bi šli do brunarice, desno pa proti Špiku. Nikjer nobene oznake, ki bi nas usmerjala proti drugemu slapu oz. proti krnici Za Akom. Kaj sedaj? Jaz, ki naj bi se kot poznavalec planinskih poti pravilno odločil, sem ubral edino logično pot proti bivaku – žal pod Špikom in sem šele po približno pol ure hoje ugotovil, da tu nekaj ni v redu. Vrnili smo se nazaj do križišča, kjer nas je pot usmerila proti brunarici in po tej poti končno prišli do razpotja, kjer je bila usmerjevalna tabla za krnico Za Ak in v drevesu zarasla komaj vidna tabla za drugi slap. Nadaljnji del poti je v zelo slabem stanju, kar mislim, da je sramota za vse tiste, ki v tem delu zgornjesavske doline skrbijo za turizem – pa naj bodo to turistična ali planinska društva. Vsem tem priporočam, da si ogledajo, kako so urejene planinske poti po Polhograjskih Dolomitih, za katere skrbi Planinsko društvo Medvode.
Ob povratku z drugega slapa smo se spustili k prvemu slapu, kjer nas je smerna tabla ponovno usmerila nazaj navzgor, čeprav je bila pot navzdol in ob strugi potoka povsem normalno prehodna.
Na poti sem srečal nekaj Čehov in Belgijcev, ki so bili še bolj zmedeni, kot sem bil jaz.
Da ne bom predolg, pozivam turistične in planinske delavce v Zgornjesavski dolini, da se zamislijo nad tem, da turizem niso samo gore in zrak, ampak tudi urejene poti in ustrezni smerokazi.
In za konec naj povem, da sem dolgoletni član planinske organizacije, v okviru katere sem kot dolgoletni predsednik planinskega društva obšel skoraj ves slovenski planinski svet, vendar po tako neurejenih poteh, ki naj bi bile na voljo širokemu krogu , tudi in predvsem tujcem, še nisem hodil.
Še ena sramota za Kranjsko Goro, ki naj bi bila mondeno slovensko zimsko in poletno turistično središče.
Dušan Brekič
Goričane 8e, Medvode