Delo, Panorama - Marjana Hanc: Nova tematska pot - V Gorenji vasi ohranjajo zavest o vojaški gradbeni dediščini
... izpred druge svetovne vojne, ki ni nikoli služila svojemu namenu.
Konec tedna je minilo sto let od podpisa tajnega londonskega sporazuma, s katerim so članice antante obljubile Italiji številna ozemlja, če se jim pridruži v boju proti Nemčiji in Avstro-Ogrski. Ob tej priložnosti so v Gorenji vasi organizirali strokovno srečanje in nato odprli novo tematsko pot Po sledeh gradnje Rupnikove linije.
Londonski sporazum je bil, pojasnjuje prof. dr. Dušan Nečak, produkt trgovanj in je določil, kar poznamo kot rapalsko mejo. »Na naši strani te zahodne meje proti Italiji je Kraljevina Jugoslavija gradila niz utrdb oziroma Rupnikovo linijo, ki bi obranila pred italijanskim napadom. Vendar na žalost ali k sreči ni bila nikoli uporabljena in ni nikoli zaživela,« je pojasnil zgodovinar. V letih od 1937 do 1941 jo je gradilo več kot 60.000 vojakov in civilistov, in sicer od Radovljice prek Ratitovca, Blegoša, Žirovskega Vrha, Sv. treh kraljev do Vrhnike proti Rijeki.
Poljanska dolina je omogočala lahek dostop do Ljubljane, zato so tu tudi trije največji podzemni obrambni bloki Hlavče Njive, Hrastov grič in Goli vrh. Obrambna linija, ki poteka skoraj po sredini sedanje občine Gorenja vas - Poljane, je bila najbolj dograjena. Na začetku druge svetovne vojne so dela ustavili. Medtem ko so Nemci utrdbe raziskali in dokumentirali ter tudi skrbeli, da jih ne bi uporabljali partizani, so Italijani linijo na drugi strani skoraj v celoti uničili.
Nova krožna 4,5-kilometrska pot je primerna tudi za tiste s slabšo kondicijo, začne pa se ob pokopališču v Gorenji vasi (ob izhodiščni tabli sta dve ježi oziroma protitankovski oviri). V dveh urah premagamo 280 metrov višinske razlike, na 12 tematskih tablah pa nam Škofov Francelj, ki ga je upodobil karikaturist Boris Oblak, razodene zanimivosti o gradnji utrdb. Ob isti izhodiščni tabli v Gorenji vasi se začne tudi daljša, štiriurna enosmerna tematska pot, ki vodi do utrdbe na Hrastovem griču.
Projektna skupina, ki jo vodi dr. Nečak, v prihodnje načrtuje nadgrajevanje omenjenih tematskih poti, projekt pa bi radi nadaljevali v sodelovanju z občinami z enako gradbeno dediščino. »Vodniki smo lani organizirano popeljali na ogled 2400 obiskovalcev. In ti imajo na območju naše občine, kjer je kar petsto utrdbenih objektov, od katerih so skoraj vsi ohranjeni, res kaj videti. To je zanimivo, kajti skoraj 80 odstotkov te 200-kilometrske zahodne obrambne linije je porušene,« je navedel Matjaž Šifrar, ki je tudi eden od 12 prostovoljcev, zaslužnih za odprtje nove tematske poti.
Po Šifrarjevih besedah je bila gradnja Rupnikove linije za njihove revne vasi zlata jama, saj je bilo treba najprej zgraditi ceste, ki še zdaj pridejo zelo prav, mnogi domačini pa so dobili delo in priložnost za zaslužek. »Zavedanje o tem je v naših krajih zelo živo, radi bi, da se to ne pozabi, hkrati pa bi radi privabili obiskovalce in vzbudili zanimanje pri mlajših,« pravi Šifrar.
Marjana Hanc, besedilo in fotografije