Dušan Škodič 09.02.2008 09:16 5025 0

Kako na Krim?

Total tedna - Dario Cortese: Enostavno. Z avtomobilom, če ne kar z motociklom po cesti prav na 1107 metrov visoki vrh. Ampak to ni povsem to. Na noge se lahko najbolj zanesemo še posebno zdaj, ko ne vemo natančno, kaj je pod snegom ...

Enostavno. Z avtomobilom, če ne kar z motociklom po cesti prav na 1107 metrov visoki vrh. Ampak to ni povsem to. Prav, pa s kolesom. To je že bolj poživljajoče, pravzaprav še preveč, in zato brez primerne telesne pripravljenosti ne preveč navdušujoče. Potem pa peš. To je menda najenostavneje.

Na noge se lahko najbolj zanesemo še posebno zdaj, ko ne vemo natančno, kaj je pod snegom ... Led ali kaj. (Čeprav to zagnanih kolesarjev ne moti. Kar peljejo se. Tako gor kot dol. Še posebno dol zna biti za nas laike problematično. Pri opazovanju namreč. Kolesarjem je namreč to bolj malo mar, ker se peljejo.) Torej eno nogo pred drugo in tako kar naprej navzgor na vrh Krima. Označenih poti ne manjka in nekatere so sploh dolge, zato se zdaj v tem, daljšim izletniškim podvigom menda ne najprimernejšem času zapeljemo čim višje. In smo torej ne tako različni od kolesarjev, ki sredi bele zime brcajo na 1107 metrov visok vrh. Ne povsem, saj se ustavimo še primerno daleč od vrha ter nadaljujemo peš. Takole naredimo: z roba Ljubljanskega barja se zapeljemo proti Rakitni in zatem na označenem odcepu zavijemo proti Krimu. Z notranjske strani se do odcepa pripeljemo skozi Rakitno. Po cesti proti Krimu, ki je v zimskem času plužena, se zapeljemo dobre štiri in pol kilometre daleč do označenega odcepa za Krim, pri katerem je ob cesti kar nekaj parkirnega prostora. Zato nadaljujemo peš in gremo po cesti približno pet minut daleč do odcepa gozdne vlake desno, po kateri krenemo navzgor ter nadaljujemo navkreber po južnih in vzhodnih pobočjih Malinovca, komaj dva metra nižjega soseda Krima. Ko se vlaka pod vrhom Malinovca prevesi v dol med Malinovcem in sosednjo, 1103 metre visoko vzpetino, iz dola zmotovilimo prečno navkreber in nekoliko v desno skozi gozd do označene poti iz Gornjega Iga ali se po dolu spustimo desno v gozd in pridemo na označeno pot, po kateri se v obeh primerih vzpnemo na Krim. Poleg širnega razgleda, ki včasih obsega tudi širno megleno morje, si na vrhu privoščimo še postanek v Domu na Krimu, kjer so na voljo raznotera okrepčila in domača hrana. Dom je odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih. Z vrha se, primerno razgledani in okrepljeni, po cesti sprehodimo nazaj na izhodišče. Vsega skupaj hodimo manj kot dve uri, od tega približno eno uro na vrh in okoli tričetrt ure nazaj dol. Za podrobnejše informacije o orientaciji prideta prav izletniški karti Sprehodi po Krimu (1 : 30.000) in Ljubljana in okolica (1 : 50.000).

Besedilo in fotografija Dario Cortese

Total tedna 07.02.2008 (PDF, 7,3 MB)