Iztok Tomazin: Razmišljanje in predlogi – Na vseh nas je...
Kako ukrepati ob škodljivih posegih v naravno okolje?
Razmišljanje in predlogi
Posamezniki, naj si bodo še tako prizadeti, ogorčeni in pripravljeni ukrepati, večinoma ne morejo storiti dovolj, je pa sodelovanje vsakogar dragoceno. Precej več lahko storijo organizacije, tako tiste, katerih osnovno poslanstvo je zaščita narave (npr. Mountain Wilderness), kot tiste, ki jim je to le eno od vodil oziroma aktivnosti (npr. razne gorniške organizacije).
Na primeru nedavnega in še vedno trajajočega uničevanja gorske narave na Zelenici so se nazorno pokazale nekatere slabosti različnih prizadevanj za preprečitev škodljivih dejanj oziroma ohranitev neokrnjenega naravnega okolja. Med temi slabostmi velja omeniti predvsem premajhno usklajenost delovanja prizadetih posameznikov in organizacij ter pomanjkanje konkretnih navodil kaj, kdaj in kako učinkovito ukrepati v takih primerih. Samo z diskusijo po internetu, s posameznimi prijavami na različne službe in akcijami posameznikov, je težko preprečiti običajno dobro načrtovana, s kapitalom in drugo zaslombo podprta dejanja uničevalcev narave.
Že v diskusijah na internetu in ob številnih razgovorih med ljudmi, ki nam ob dogajanju na Zelenici ni vseeno, je bilo pogosto izrečeno, včasih že kar obupano, vprašanje: »Kaj še lahko storimo?«.
V takih primerih se ponavadi lokalci in drugi prizadeti ljubitelji lepih krajev, ki so na vrsti za uničenje ali degradacijo, znajdejo v težkem položaju, ko nimajo ne dovolj znanja, ne izkušenj in informacij, kako najučinkoviteje ukrepati za zaščito nekega ogroženega kraja.
Predlagam, da vsi, ki nam ni vseeno, kaj se dogaja z našo naravo, predvsem pa tisti z naravovarstvenimi izkušnjami in znanjem in še posebej naravovarstvene organizacije, pripravimo smernice za hitro in učinkovito ukrepanje v takih primerih, pa tudi za preventivno delovanje, ki naj bi po možnosti že v kali zatrlo ambicije, ki ogrožajo naravno okolje. Smernice naj bi bile dosegljive vsem, ki se bodo vključili v reševanje nekega lokalnega ali širšega naravovarstvenega problema. Vsebovale naj bi navodila za različna področja, ki jih je potrebno hitro in učinkovito pokriti npr.
- koga, kdaj in na kakšen način obveščati o za naravo škodljivih načrtih ali dejanjih: (naravovarstvene in druge organizacije z možnostjo vpliva, medije, javnost, aktivne in vplivne posameznike, inšpekcije in druge organe ter službe),
- komu in kako prijavljati nepravilnosti (inšpekcije, organi pregona itd.),
- kako in s kom se povezati (naslovi posameznikov in organizacij),
- kako koordinirati aktivnosti,
- kako čim bolj učinkovito vplivati na javno mnenje (članki, peticije…),
- kje dobiti pravno pomoč,
- kako hitro in učinkovito reagirati na poteze nasprotne strani, ki ponavadi zelo dobro ve kaj hoče in kako bo to poskušala storiti, pozna tudi birokratski del posla z luknjami v zakonodaji vred in ima pogosto zaslombo v botrih s političnim ali kapitalskim ozadjem,
- itd.
Marsikaj bo še vedno odvisno od improviziranja glede na vsakokratne okoliščine, vsekakor pa improvizacije kot temeljni način delovanja niso dovolj učinkovite.
Vredno je poskušati, nobeno prizadevanje za ohranitev naravnega okolja ni odveč, učinkovitost naših naporov pa bo vedno bolj odvisna od naše organiziranosti in znanja, motivacija najbrž ne bo problem.
Iztok Tomazin