Nedelo, 04.12.05 - Matjaž Mastnak: Macesnu daje izjemne lastnosti
Konec tedna
Kakšna sreča, da ima smolo
Macesen namreč, saj mu prav smola daje izjemne lastnosti. Je naravna zaščita, ki odvrača požrešne hroščke in ustavlja rast gliv, ki uničujejo les. Macesnovina ne potrebuje nobene kemične impregnacije, brez katere smrekovina ali borovina na prostem zelo hitro propadeta. Brez nje dolgo in dobro služi tudi pod vedrim nebom.
Premišljeno so znali macesnov les uporabljati tam, kjer ta drevesna vrsta uspeva. V Sloveniji je to v Alpah. V uvodu sem zapisal, da daje macesnovini posebne lastnosti smola. Ta je ujeta v mikroskopsko drobnih, vendar zelo številnih smolnih kanalih. S prostim očesom kanalčkov ne moremo videti, lahko pa smolo vohamo. Les zaradi nje značilno diši po terpentinu, predvsem pa slabo vpija vlago, se ne napenja in se hitro posuši – si je za izdelavo oken mogoče želeti kaj boljšega? Macesnovina je odporna proti kislinam in lugom – se spomnite, da so včasih gospodinje ribale leseni pod z lugom? Z njim so sprale tudi mastno umazanijo, macesnovini, če so bile podnice iz nje, pa prav nič škodile. Macesnov les je bil (in je še vedno) nasploh zelo zaželen za gradnjo. Če ga alpski človek ni imel dovolj za celo brunarico, ga je uporabil vsaj za spodnja bruna, ki pridejo v stik z vlažnejšim temeljem.
Dajte krvavega, da bo mobi utihnil
Ljudje so pri nas včasih dobro ločili »krvavi« macesen od »travniškega«. Pri fotografiji je napisano, da je pozni, poletni les pri macesnu znatno temnejši. Dodajmo, da je tudi mnogo gostejši in čvrstejši od ranega. Macesnovina, v kateri prevladuje pozni les, je bila v ljudskem jeziku iz »krvavega« macesna. V resnici je tak les v celoti trši, bolj smolnat in trajnejši – ter dražji. Rani zraste v pomladnih tednih in je bolj rahel ter vsebuje manj naravne zaščite. Ranega lesa je tem več, čim bolje se drevesu godi in čim hitreje raste. Na pašnikih in nižjih nadmorskih legah, kjer ima dosti svetlobe, dobra tla in dolgo pomlad, zato raste bolj puhla in manj trajna macesnovina. Sklenemo lahko, da ima pri »krvavem« in »travniškem« macesnu glavno besedo okolje, v katerem drevo zraste.
Trajni in lepi so sodarski izdelki iz mecesnovine, od škafov in čebrov do sodov. Macesnovi sodi dajo vinu poseben vonj in barvo, kar izkoriščajo v švicarskem kantonu Wallis (Valais) pri pridelavi ledeniškega vina. Ledeniško vino ni povezano z ledenim vinom, kakor ga poznamo pri nas, ko vinogradniki pustijo najlepše grozde do zime in šele zamrznjene oberejo ter stisnejo. V Wallisu stisnejo grozdje z navadne trgatve, zato pa vino skladiščijo v bližini ledenikov, v naravnih jamah, v katerih je tudi poleti zelo nizka temperatura. Visoko v gorah trta seveda ne raste. Mlado vino spomladi pripeljejo iz doline in ga dotočijo v stare macesnove sode, ki jih nikoli do konca ne izpraznijo. Vino, ki ima značilen priokus po terpentinu, uspešno prodajajo in ga spretno vključujejo v turistično ponudbo.
Za konec še zanimiva ugotovitev, do katere je prišla univerza nemške vojske. Med vsemi vrstami lesa macesnovina najbolje izolira visokofrekvenčne valove, ki jih uporabljajo mobilni telefoni. Ugotovili so, da zaradi smole. Železobetonska plošča enake debeline ima v tem pogledu desetkrat slabše izolacijske lastnosti. Če se zaradi novih in novih oddajnikov za mobilno telefonijo počutite ogrožene, je rešitev na dlani: preselite se v macesnovo brunarico.
Besedilo in fotografija Matjaž Mastnak