Dnevnik, 04.10.06 – Miha Pavšek: najbolj južno ležeča ledeniška zaplata v Evropi. Kot njegova dva slovenska soseda je tudi ta ledenik posledica
Dnevnik, sreda, 4. oktobra 2006
priloga Prosti čas: Vreme in ljudje
Kaninski »ledenec«
Oktober je dober, pravi ena od najkrajših ljudskih vremenskih modrosti. Vendar pa je letos pred težko nalogo, lahko bi rekli kar pred nemogočo. Kaj in kako narediti, da bo vreme vinotoka še boljše kot smo ga imeli kimavca? Mislim, da tu ni kaj dosti storiti, važno je predvsem, da si vsaj po naklonjenem vremenu čim bolje zapomnimo pravkar minuli mesec. Kaj lahko nam jo tudi oktober zagode tako, kot so jo meseci pred njim: marsikje rekordno vroč julij, ki mu je sledil prav takšen, a v hladnem smislu avgust in potem še prijetno topel september. Slednji je bil zato marsikje, predvsem pa v zahodni Sloveniji celo toplejši od avgusta, kar sicer ni prav pogost pojav. Drugod pa je bila razlika med povprečno mesečno temperaturo zraka obeh mesecev zanemarljivo majhna, večinoma v korist septembra. Najbolj odslikavajo ta nihanja temperaturni podatki za Kredarico: julij je bil drugi najtoplejši, avgust drugi najhladnejši in september spet četrti najtoplejši mesec (kar za 3,1 °C toplejši od predhodnega meseca!) po letu 1955. Kako je sploh lahko potem oktober še dober?
Snežišča na severni strani Kaninskega pogorja. Pod največjim sredi slike, se skriva Kaninski ledenec, eden zadnjih ledeniških sladkorčkov na sončni strani Alp. Foto: Vid Pogačnik, Summitpost.org
Začetek meseca je povsem v znamenju oktobrskega vremena, vendar so obeti za konec tedna kar spodbudni. Možnost za slabši scenarij obstaja, a tokrat ne bomo o tem. Seveda pa ne pričakujte, da boste spet flirtali naokoli v kratkih rokavih in na široko kazali središče trebušnega sveta, ker bodo najvišje dnevne temperature okrog 15 °C, kar je povsem v okviru povprečja za prvo dekado oktobra. Ostanimo tokrat še zadnjič pri ledenikih, natančneje tistemu, kar je od njih sploh še ostalo. Omenili smo oba slovenska ledena dragulj(čk)a pod Triglavom in Skuto, zato ne moremo mimo najjužneje ležečega v Julijskih Alpah, pa čeprav se skriva že onstran državne meje - pod Visokim Kaninom. Seveda ga ne boste mogli videti s tamkajšnje žičnice (pač, z ene od njih na italijanski strani) in se boste morali potruditi za to kar na vrh te 2587 metrov visoke gore nedaleč stran od najzahodnejše slovenske točke. Žal tudi slika Kaninskega ledenika odstira posledice podnebnih sprememb, saj je tudi od njega ostalo le še majhno snežišče.
Kaninski ledenik je med drugim tudi najbolj južno ležeča ledeniška zaplata v Evropi. Kot njegova dva slovenska soseda je tudi ta ledenik posledica osojne lege, velike nadmorske višine in tudi nadpovprečnih padavin v tem delu Slovenije. Strmo ostenje med Vrhom Krnice, Visokim Kaninom in Srednjim vršičem ga večji del leta ščiti pred nadležnimi sončevimi žarki, ki pa so tod že tako ali tako bolj skopo odmerjeni. Kaninsko visokogorje je sorazmerno visok in morju najbližji prestreznik vlažnih zračnih mas, ki jih priženejo semkaj vetrovi iznad Sredozemlja. Če je bila še pred nekaj desetletji podnebna meja za ledenike na nadmorski višini okrog 2700 metrov, se je ta danes dvignila že prek 3000 metrov. Podobno se dogaja tudi z lednimi jamami in brezni na Kaninu, v katerih je po opažanjih jamarjev iz leta v leto manj ledu, kar olajšuje njihovo prehodnost. Če boste zamudili ledeno zanimivost pod Visokim Kaninom oziroma kar je še od nje ostalo, pa bo na Kaninskih podih na sončni strani osrednjega grebena še dolgo časa na ogled »razstava« značilnih kamnitih plošč ali laštov, kotličev, škrapelj, škavnic, žlebičev in drugih korozijskih oblik visokogorskega krasa, ki jih kleše v svetlo apnenčasto kamnino voda.
Miha Pavšek
Geografski inštitut AM ZRC SAZU