Delo, 19.10.04 – Tomaž Branc: Narejen le idejni predlog - Triglavski muzejski zbirki v Mojstrani grozi, da bo morala čez dobri dve leti na cesto
Kdaj bomo dobili slovenski planinski muzej?
Narejen le idejni predlog
Triglavski muzejski zbirki v Mojstrani grozi, da bo morala čez dobri dve leti na cesto – Miro Eržen: Najbolj se zatakne pri tem, kdo bo kaj plačal
Mojstrana – Korenine Planinske zveze Slovenije (PZS) segajo k Slovenskemu planinskemu društvu, ki je bilo ustanovljeno pred 111 leti. Od takrat do danes je PZS postala najbolj množična organizacija v Sloveniji, ki vključuje 248 planinskih društev z več kot 70 tisoč člani, od leta 2002 pa je tudi članica Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez. Slovenci smo svetovno znani po bogati planinski, gorniški in alpinistični tradiciji ter po uspehih v domačih in tujih gorstvih, ki nam jih marsikdo upravičeno zavida. Zato je milo rečeno nenavadno, da Slovenci še ne premoremo lastnega planinskega muzeja. Še več, Triglavski muzejski zbirki, osnovi bodočega novega muzeja, grozi, da bo morala s 1. januarjem 2007 zapreti vrata.
Začetek Triglavske muzejske zbirke sega v leto 1984, ko je Planinsko društvo Dovje-Mojstrana s pomočjo donatorjev obnovilo ter sklenilo najemno pogodbo z lastnikom stavbe na Triglavski 50 (ob cesti v Vrata), takratnim Naravnim zdraviliščem Triglav Mojstrana. Prizadevni planinci so gradivo, ki so ga zbrali po posameznih društvih in v zasebnih zbirkah, ob strokovni pomoči Gornjesavskega muzeja Jesenice 5. avgusta istega leta prvič predstavili javnosti. V začetku devetdesetih let je prišlo do stečaja mojstranškega zdravilišča in kasneje tudi do denacionalizacijskega postopka upravičencev. »Postopki se bodo predvidoma končali do konca letošnjega leta, upravičenci pa so že najavili, da so pripravljeni skleniti najemno razmerje do 31. decembra 2006, zatem pa stavbo potrebujejo za svoje namene. To pomeni, da bo s tem dnem celotna dejavnost Triglavske muzejske zbirke na cesti,« pravi Miro Eržen, predsednik PD Dovje-Mojstrana.
»Pogovori o ustanovitvi Slovenskega planinskega muzeja se vlečejo že več kot petnajst let. Planinska zveza Slovenije je najprej predlagala, da bi bil muzej lociran na Ljubljanskem gradu, leta 1989 pa so odločili, da bo muzej v Mojstrani, osrednji izhodiščni planinski točki. Leta 1997 so Planinska zveza Slovenije, Občina Kranjska Gora, Planinsko društvo Dovje-Mojstrana in zavod Triglavski narodni park podpisali pismo o nameri za izgradnjo muzeja in informacijskega središča TNP. Imenovan je bil tudi projektni svet, ki ga sestavljajo predstavniki projektnih partnerjev, ki so podpisali pismo o nameri.«
Župan Občine Kranjska Gora Jure Žerjav je pojasnil, da je občina že kupila 3800 kvadratnih metrov zemljišča v Mojstrani v neposredni bližini sedanje lokacije Triglavske zbirke. »Na natečaju smo izbrali idejni projekt, v proračunu za leto 2003 pa smo imeli zagotovljenih 7 milijonov tolarjev za pripravo projektne dokumentacije. Zavod Triglavski narodni park je zahteval študijo izvedljivosti, ki je pokazala, da bo projekt stal preko 600 milijonov tolarjev. To je bilo za partnerje preveč, zato je projekt zastal.« Jasno je, da brez skrbno pripravljenega projekta ni mogoče pridobiti denarja ne od države ne od Evropske unije in ne od morebitnih drugih investitorjev. »Idejni predlog v začaranem krogu obravnavajo partnerji in komisija za muzejsko dejavnost pri PZS ter ga neprestano vračajo na začetek. Ne pride do nikakršnega dogovora. Jasno, da se najbolj zatakne pri tem, kdo bo kaj plačal,« pravi Miro Eržen. »Najšibkejši člen v projektu je Planinska zveza Slovenije. Zavedamo se, da PZS nima denarja za investicijo, ima pa moč in vpliv in bi lahko angažirala javnost in politiko, da bi se našla sredstva za izgradnjo institucije, ki bi utrjevala in ohranjala zgodovinski spomin, ozaveščenost in identiteto naroda.«
Predsednik PZS Franc Ekar je v zvezi s problemom dejal, da je PZS z vsem srcem za izgradnjo Slovenskega planinskega muzeja, ki ima podporo tudi v javnosti. »Zgraditi želimo evropsko primerljiv muzej, kot je evropsko primerljiva tudi zgodovina slovenskega planinstva. Za kaj takega pa potrebujemo denar, ki ga PZS ne more zagotoviti. Potrebujemo obvladljiv projekt, ki bi ga morala podpreti tudi država,« pravi Ekar in dodaja, da »imamo v Sloveniji 250 društev in če bi vsak dal po en milijon za skupni cilj, bi se lažje pogovarjali o tem, kdaj muzej bo«. Kaj pa, če bi kar vsak član PZS prispeval 10 tisočakov in bi bil projekt finančno pod streho?
Tomaž Branc
Triglavska muzejska zbirka v Mojstrani zajema preko 1500 razstavnih predmetov iz slovenske planinske zgodovine ter številne fotografije in obsežen arhiv dokumentov in zapisov. •Zbirko, ki je odprta od maja do oktobra razen ponedeljkov, letno obišče okrog dva tisoč obiskovalcev, kar pomeni, da jo je doslej videlo preko 25 tisoč ljudi. Verjetno bi jo še več, če bi ljudje bolje vedeli, kje se sploh nahaja. Zaradi majhnosti stavbe ni mogoče razstaviti vseh eksponatov; veliko jih leži deponiranih kar v Domu agrarne skupnosti na Dovjem. Seveda je gradiva vedno več. Občina Kranjska Gora je v proračunu za prihodnje leto zagotovila sredstva za najemnino stavbe na Triglavski 50, po zagotovilih župana pa bo občina pomagala tudi naprej.