Na njen vrh pripeljejo lepe in komaj kaj zahtevne poti, če ne jemljemo v misel ...
V zahodnih Karavankah je najvišja (tretja najvišja v Karavankah sploh) in najlepša. Na severno plat se gizdalinsko ogleduje v Baškem jezeru na Koroškem, od koder je tudi najlepši severni pogled nanjo, ki ne manjka v nobenem vrednejšem koroškem turističnem prospektu, na jug pa razpira svojo pahljačasto podobo z obema Malima Kepama, Koroško in Dovško, ter z nezgrešljivo piramido glavnega vrha. Morda najlepši, čeprav le za bežen trenutek, je pogled nanjo s cestnega mostu na Belci, ko drvimo z avtom proti Kranjski Gori ali Jesenicam.
Kepa (2139 m)
Na njen vrh pripeljejo lepe in komaj kaj zahtevne poti, če ne jemljemo v misel tudi tiste prek severne stene, ki pa je bolj plezalna smer kot pot, le označena je. Sicer bi iz domoljubnih nagibov veljalo priporočiti vsaj eno od koroških poti, kajti slovenski gorniki v Karavankah onstran državne meje smo slej ko prej bele vrane, s svojo številnejšo navzočnostjo pa bi lahko dvigovali narodno samozavest našim koroškim rojakom, vendar bomo iz estetskih razlogov odhiteli Kepi v naročje po res najdaljši, a zato tudi po mnenju tistih, ki o naši gori veliko vedo, najlepši poti.
Naše izhodišče je na Dovjem, v Aljaževi vasici, vendar nam še ni treba vzeti poti pod noge, saj se bomo visoko v povirje potoka Mlince odpeljali po solidni gozdni cesti. (Za kažipote je poskrbljeno.) Tam, kjer se v Mlinco steka potok Žakelj, tik pod Erjavčevim rovtom, pa se začne zares.
Strma, vendar lepo speljana steza nas popelje mimo idilične planine Brvog (1400 m) z lovsko kočo, ki je kot vzeta iz pravljice, tik pod planino pa izvira bister studenček. Strmina se od tod dalje počasi umirja in gozd se redči, čez kakšne pol ure pa stopimo na jaso, imenovano Nad Kosmato pečjo, kjer nas ponovno preseneti studenec. Tu je pomembno križišče. Naša pot se od te, ki krene naprej proti vzhodu na sedlo Mlinca, odcepi ostro proti severu ter se zagrize v meli in strmali Plevelnic, se vpne prav na greben, kjer stopimo na državno mejo, in krene v južna pobočja Gubna (2035 m). Plevelnice in Gubno sta vrhova v veznem grebenu med masivom Kepe in Dovško Babo.
Z Gubna, ki pa mu ne stopimo prav na vrh, sestopimo v Škrbino, kjer se prvič oprimemo jeklenic in jim sledimo v južno ostenje Dovške Male Kepe, ki ga ob zanesljivih varovalih prečimo proti zahodu, tja do vzhodnega grebena glavnega vrha, od koder že od daleč uzremo dvoje križev, slovenskega in avstrijskega, ki stojita nekoliko severno od najvišje točke. Ko ponovno stopimo na mejni greben, se nam od severa pridruži avstrijska pot, ki pripelje na vrh s planine Borovščice, od koče Berta (Berta hütte). Od tod do vrha je le še nekaj minut.
Na vrhu Kepe je veličastno. Vsi Julijci na jugu so kot na dlani, na zahodu Dolomiti in Karnijske Alpe, na severu Ture z Grossglocknerjem na čelu, na vzhod pa se razteza veriga našega najdaljšega gorovja - Karavank. Vsem, ki želijo vedeti več, velja vzeti v roke knjigo Stanka Klinarja 55-krat Karavanke (Planinska zveza Slovenije, 2005).