Delo, Trip - Drago Kralj: Zamejska potovnica od Milj do Monoštra (92)
Na Bistrici so bili nekdaj doma sloveči vižarji, ki so znali za vsako priložnost zložiti in zapeti pravšnjo prigodnico – Tudi Jože Kotnik, avtor pesmi Tam čier teče bistra Zila
Med šumnima tokovoma Bistrice in Ziljice, vodnatima pritokoma Zilje, je na osojnem vznožju Karnijskih Alp, nasproti razdrapanemu ostenju Dobrača, tesno nanizanih šest ziljskih vasi. Največja je Bistrica, majhne ali kar majcene pa so Zahomec, Drevlje, Gorje, Drašče in Straja vas.
Ziljska Bistrica/Feistritz an der Gail (592 m) je razpotegnjena na celotnem kilometru od Martinove cerkve na višini dol do reke. Središče je na trgcu pod lipo, pred skoraj bleščečim pročeljem gostilne Stara pošta, pribežališčem žejnih, lačnih in zaspanih izletnikov. Nekdanja poštna postaja je bila pred dobrim desetletjem že uboga; v vasi so menili, da jo bo pobralo, pa sta se temeljite prenove lotila rojaka Pepca in Ludvik Druml.
Gostilna je tudi žarišče vsakršnega vaškega, če ne kar dolinskega dogajanja. Ta čas, do konca meseca, je v njej razstava slik Franca Wiegla (1887–1944), enega vodilnih ustvarjalcev slovitega Čajnskega umetniškega kroga.
Na Bistrici so bili nekdaj doma sloveči vižarji, ki so znali za vsako priložnost zložiti in zapeti pravšnjo prigodnico. Tako tudi Jože Kotnik (1862–1942), ki velja za avtorja lepe in trdožive pesmi Tam čier teče bistra Zila. Vižarka je bila tudi Neža Asek ali Gracarjeva, ki si je pomagala s citrami in piščaljo.
Na Bistrici je kar štirideset let župnikoval zagnani domoljub Anton Kuchling, ki je pisal odmevne pesmi. Tudi Jožica Druml oziroma Čertova iz Slovenjega Plajberka se upravičeno ponaša s toplo mladeniško liriko – Pesmi iz listja, knjižico iz leta 1985.
Pes je rešil grofa
Vrh holma stoji velika Martinova cerkev in ob njej poleg župnišča tudi nekaj hiš zgornje vasi. Tu domuje in po vsej Ziljski dolini, tja do Brda, dvojezično mašuje ter slovenjo zavest budi in utrjuje dolgoletni župnik bistriški in še kake fare zraven, gospod Stanko Trap. Letos v majniku jih je dopolnil sedemdeset.
Cerkev stoji na prekrasnem razgledišču, domala sto metrov nad tokom Zilje. Krasi jo nemalo umetnin in starin; tudi freske v oltarnem prostoru in na slavoloku (iz 15. stoletja), stvaritev Friderika Beljaškega, očeta Janeza Ljubljanskega.
Prednica, prav tako Martinova, je nekoč stala v dolini za vasjo, pa jo je leta 1348 odnesla popotresna povodenj. Na tem kraju se je vse do omenjenega leta bohotil grad Ostrica. Grof Scharfenstein naj bi se iz podirajočega se gradu rešil, ko ga je vznemirjen pes vlekel iz poslopja. V zahvalo božji previdnosti je dal tu postaviti cerkev, psu pa je menda do konca kosmatih dni poklonil mesne priboljške.
Vas uspešnih skakalcev
Takoj za bistriško cerkvijo zija več desetin metrov globoka tesen, po kateri buči Bistrica dol v vas. Po brvi pridem na drugo stran, kjer leži vasica Zahomec/Achomitz (621 m), nad katero sta v pobočju smučarski skakalnici.
Sredi vasi se košati lipa, ki jo je Franc Krigel, četrt stoletja predsednik slovenskega izobraževalnega društva, zasadil leta 1894, ko je domala vsa vas pogorela – z lipo vred.
Zahomec je v sedemdesetih letih slovel po zelo uspešnih smučarskih skakalcih, ki so začeli na zahomški Bloudkovi 60-metrski skakalnici. Najbolj je zaslovel Karl Schnabl, ki je na zimski olimpijadi v Innsbrucku (1976) pobral zlato odličje. Zdaj pa slovi enaindvajsetletni Bistričan Tomaž Druml, ki si je prvi mesti priskakal v Trbižu in Lake Placidu.
Cirilica v gorjanski cerkvi
Kilometer od Zahomca na vzhod stoji na vzpetini slikovita gručica domačij, nabranih okrog visoke gotske cerkve. To so Gorjane ali Gorje/Görjach (664 m). Cerkev so zgradili na novo po turškem opustošenju (1478) in takrat postavili tudi trdnjavski zvonik in visoko taborno obzidje. Presenetijo oltarni prostor iz neometanega lehnjaka in v ladji trije zlati oltarji.
Tu je več let sredi predprejšnjega stoletja župnikoval Matija Majar Ziljski, ki je na stranskem oltarju zapustil napis v cirilici, spomin in potrdilo svojega zagnanega panslavizma.
Spodaj ob cesti so nanizane hiše vasic Drevlje/Dreulach (590 m) pod Gorjami in malo na vzhod še Drašče/Draschitz (629 m). Severno od glavne ceste stoji na razgledni vzpetini še Straja vas/Hohenthurn (686 m) z nekoč trdnjavsko cerkvijo sv. Cirijaka iz 13. stoletja.
Tri izletniške planine
Tri od omenjenih vasi na ovršju Karnijskih Alp, na sami italijanski meji, pasejo poleti na svojih planinah – Bistriški (1722 m), Zahomški (1715 m) in Gorjanski (1644 m). Vse tri so tudi izletniški cilji, saj, če nič drugega, dobite tam dober sir iz prve, pastirske roke.
Na Bistriško planino je speljana kar dobra makadamska cesta, na Zahomško drži po grabnu Bistrice malo slabša pot, na Gorjansko planino pa se vije le strm kolovoz. Nad Bistriško planino se vzpenja prvi, od vzhoda, karnijski dvatisočak – Ojstrnik (2052 m), ki je zelo obiskan, saj slovi po širnem razgledu na Julijskem Alpe.
Drago Kralj