Delo - Gorazd Utenkar: Vsi, ki se odpravljajo v gore, naj preverijo opremo in vremensko napoved
Delo, petek, 13. julija 2007
Prva stran
Začela se je sezona planinarjenja
Ljubljana– Z uradnim začetkom poletja se je začela tudi sezona planinarjenja. Julija so odprli še tistih 168 planinskih postojank, za katere skrbi slovenska planinska zveza in ki niso odprte vse leto. Predsednik zveze Franci Ekar je včeraj planince pozval, naj bodo pri hoji v gore previdni, naj pri planinskih društvih preverijo informacije, ki jih potrebujejo pri načrtovanju poti, preden se odpravijo na pot, pa naj dobro preverijo tudi vso opremo, ki jo potrebujejo. Za uspeh morebitnih reševalnih akcij je zelo pomembno, da se gorniki vpisujejo v vpisne knjige, ki jih imajo v vseh planinskih postojankah, je poudaril.
Pri planinski zvezi so prepričani, da bi se število nesreč v gorah lahko zmanjšalo, tudi če bi ljudje večkrat poiskali nasvet in pomoč usposobljenih vodnikov. Gorskih vodnikov, ki so se izšolali pri planinski zvezi, je zdaj že 2543, licenco jih ima dobra polovica. Svojega znanja pohodnikom ne zaračunavajo, povrniti jim je treba samo stroške prevoza, pri večdnevnih pohodih pa še prenočevanja.
C. R.Več na 3. strani.
Tretja stran - DOGODKI DNEVA
Začetek planinske sezone
Klici na 112 brez strahu?
Od 1. julija do septembra odprte vse postojanke Planinske zveze Slovenije Vsi, ki se odpravljajo v gore, naj preverijo opremo in vremensko napoved
Ljubljana – Z uradnim prihodom poletja se je začela sezona najbolj množičnega pohodništva v hribe in gore. Od 1. julija do konca septembra so odprte tudi tiste planinske postojanke, za katere skrbi Planinska zveza Slovenije (PZS) in ki niso odprte vse leto. Vseh je 168; zaprti so samo koči na Črnem vrhu nad Novaki v Julijskih Alpah in Mladika na Pečni rebri na Notranjskem ter dom Pristava v Javorniškem Rovtu v Karavankah. Planinska zveza je sicer velika organizacija s skoraj 53.000 člani, od katerih je polovica mlajših od 26 let.
Predsednik PZS Franci Ekar je planince pozval, naj se pred odhodom v gore oglasijo v matičnih planinskih društvih in dobijo vse informacije, ki jim bodo v pomoč pri načrtovanju poti. Prav tako naj preverijo opremo, ne hodijo v gore ob slabem vremenu, pazijo na pravilno prehrano in domače obvestijo, kam se odpravljajo. V vseh planinskih postojankah imajo vpisne knjige; dobro, celo nujno je, da se gorniki vanje vpisujejo, saj bo tako reševanje ob morebitnih nepredvidenih dogodkih veliko lažje.
Pri PZS redno usposabljajo vodnike, doslej so jih že 2.543. Za letos jih ima licenco dobra polovica ali 1.286. Največ, 237, jih je na Štajerskem oziroma v Podravju, potem na Gorenjskem s 168 in območje Ljubljane s 161 vodniki. Pri tem je vodja komisije za vzgojo in izobraževanje Rudi Skobe večje in tudi manjše skupine pohodnikov pozval, naj razmislijo o svoji pomoči. Vodniki svojega znanja ne unovčujejo, skupina jim povrne samo stroške prevoza, pri večdnevnih pohodih prenočevanje, in majhno nadomestilo za izrabo opreme.
V planinski zvezi so prepričani, da bi pogostejše sodelovanje planincev z vodniki preprečilo veliko tragičnih primerov, saj sta se z njimi v zadnjega četrt stoletja bila samo dva smrtna primera. Veliko življenj ohranijo tudi s helikopterskimi reševanji. Eno takih je bilo na začetku avgusta 2005, ko so s severne Špikove stene rešili alpinista. Sodišče v Kamniku je prejšnji teden odločilo, da sta se vedla skrajno malomarno, zato morata državi vrniti stroške reševanja in pravde.
Ekar je zatrdil, da bi morali planincem, ki brezglavo in pod vplivom alkohola silijo v težave, reševanje s helikopterjem zaračunati, vendar v omenjenem primeru ni bilo tako, zato se s sodbo ne strinja. Po njegovem mnenju bo odločitev sodišča povzročila strah, da bo treba po novem plačevati vsa helikopterska reševanja, zato planinci v težavah ne bodo upali več poklicati na pomoč. Z višjim policijskim inšpektorjem Marjanom Anzeljcem sta se strinjala, da bi bilo to nesprejemljivo, čeprav je zadnji povedal, da s helikopterji po klicu na številko 112 včasih odpeljejo v dolino tudi planince, ki samo izigravajo, da so v nevarnosti. Kljub takim zlorabam je Ekar sklenil: »Kdor je v nevarnosti, naj brez skrbi pokliče 112.«
Gorazd Utenkar