Delo, 06.05.2004, Slovenija - Klara Škrinjar: Vetrna elektrarna Volovja reber - Naravovarstveniki opozarjajo na trajno uničenje okolja
Vetrna elektrarna Volovja reber
Ko se vetrnica zaleti v ptiča
Naravovarstveniki opozarjajo, da bi vetrna elektrarna na Volovji rebri povzročila trajno uničenje okolja - Zakaj je bilo območje izločeno iz Nature 2000?
Postojna, Ljubljana - Odločitev ministrstva za okolje, prostor in energijo, da se na Volovji rebri lahko začne gradnja prve vetrne elektrarne v Sloveniji oziroma postavitev 47 vetrnih turbin, je med varuhi narave sprožila val ogorčenja; še posebno zato, ker je obenem to območje ministrstvo tudi izločilo iz območja Nature 2000.
Območje Volovje rebri v občini Ilirska Bistrica sestavlja kompleks visokokraških gorskih grebenov, kjer je mogoče najti evropsko pomembne habitatne tipe, rastišče ogroženih živalskih vrst, življenjski prostor velikih zveri ter mednarodno varovanih ptic, čeznjo pa gre tudi selitvena pot beloglavih orlov iz Kvarnerja v Alpe. "Veriga vetrnih turbin na Volovji rebri pomeni trajno uničenje in degradiranje prostora. To je namreč območje prve varstvene kategorije v okviru predvidenega regijskega parka Snežnik, bilo pa je opredeljeno tudi kot posebno varstveno območje v okviru območja Natura 2000," nam je povedal Boštjan Surina, predstavnik koalicije nevladnih organizacij za Volovjo reber. Gre torej za območje visokih gorskih kraških planot in kraških travnikov, ki so življenjski prostor ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, poleg tega pa bi bila veriga vetrnih turbin, vstavljena v tako rekoč popolnoma ohranjeno krajino, z estetskega vidika verjetno moteča.
Kaj torej čaka tamkajšnje velike zveri in ptice? Znano je namreč, da vetrnice ne pomenijo nič dobrega za ptice. "Za nekatere vrste ptic bo to pomenilo potencialno izgubo habitata, najbolj pa se bojimo, da bo prišlo do pobojev jastrebov in velikih ujed - na Volovji rebri gnezdita eden ali dva para orlov, za katere bodo vetrnice pomenile gotovo smrt. Ptice bodo izgubile naravni habitat že med gradnjo vetrnic, spremembe pa bodo slabo vplivale tudi na nekatere druge živalske vrste. Skrbi nas tudi najbolj na sever pomaknjena jadranska populacija beloglavega orla na Cresu, ki ima tukaj preletno območje, skrbijo nas velike ujede, ki imajo tukaj lovilne habitate ali pa gnezdijo v bližini, to pa so planinski orel, kačar in sršenar," opozarja Surina. "Izkušnje iz tujine nam kažejo, da se na teh vetrnih turbinah pobijajo ptiči, ker se vetrne turbine zaletijo vanje. Vetrna turbina se vrti s hitrostjo 250 kilometrov na uro, ptič pa leti šestdeset kilometrov na uro, kar pomeni, da se v bistvu vetrnica zaleti v ptiča in ne obratno, kot se govori."
Tudi velike zveri, predvsem medved in ris, bodo po mnenju naravovarstvenikov izgubile pomemben del habitata, se izogibale elektrarni ter se začele pomikati proti naseljem. "Tako bi to po ocenah strokovnjakov pomenilo desetodstotno zmanjšanje življenjskega območja risa. Vsaka divjad se bo izogibala tega območja; po podatkih, ki jih imamo, nizke frekvence turbin zelo negativno vplivajo na živali," pravi Surina. Tu so še določene populacije metuljev, pa večja sklenjena območja kraških travišč s submediteransko-ilirsko floro, za katero bi po Surinovih besedah vetrna elektrarna pomenila uničenje.
Tudi Špela Habič iz Društva za varovanje kulturne dediščine pravi, da bi vetrna elektrarna hudo posegla v naravo in da bi to pomenilo uničenje številnih rastlinskih in živalskih vrst. "Zato smo tudi zbrali peticijo z 2400 podpisi proti postavitvi vetrne elektrarne na Volovji rebri in jo nesli ministru Kopaču, ki nas je očitno zavajal." V koaliciji nevladnih organizacij za Volovjo reber tako pravijo, da je minister Janez Kopač zaradi podjetniških interesov lokalne skupnosti izločil Volovjo reber iz strokovno opredeljenega območja evropskega pomena ter da je nato še isti dan vlada sprejela spremenjeno različico območij Natura 2000, ki ne vključuje območja Volovje rebri. To je omogočilo gradnjo vetrnih elektrarn, kljub negativnemu mnenju strokovnih služb pristojnega ministrstva - Zavoda za varstvo narave in Agencije za okolje.
Zakaj je to območje kar naenkrat izločeno iz Nature, ne razume niti Surina. "Do nedavnega smo namreč imeli zagotovilo ministra, da posebno zavarovanje ni potrebno, ker bo območje tako ali tako v Naturi 2000 in bodo zanj veljali posebni ukrepi in režimi. Naravovarstvena stroka se ni strinjala, minister pa jo je gladko povozil. V tem primeru je slovensko uradno in nevladno okoljevarstveno združenje doživelo čisti fiasko in diskreditacijo."
Klara Škrinjar
Manjka fotografija/portret Boštjana Surina