Bojan Ambrožič: ... Geološka zgradba Slovenije je zelo zapletena. Zato moram tudi geologi pošteno priznati, da je pravzaprav še danes povsem ne razumemo.
| |
 |
|
| |
Barvit peskokop kremenovega peska na Goričkem |
|
Nekateri raziskovalci, kot so npr. Ladislav Placer idr., so svoje kariere posvetili prav temu, da bi razložili, zakaj je Slovenija taka kot je. Zakaj imamo npr. gore na severu, jame na jugu ter začetek obsežne nižine na vzhodu?
Starost Zemlje je z meteoriti ocenjena na 4.566 milijarde let. Tako starih kamnin nimamo nikjer v Sloveniji, niti jih ne najdemo nikjer drugje na svetu, ker so jih zemeljske sile že zdavnaj uničile. Pravzaprav je najstarejši kamen, ki so ga našli v Sloveniji, star »zgolj« približno 420 milijonov let. To pomeni, da geologi poznamo manj kot 10 % celotne geološke zgodovine Slovenije! Najstarejši kamen, ki pa je bil najden na območju Slovenije (leta 2009), je verjetno Mežakelski meteorit. Zelo verjetno je še nekaj milijonov let starejši od same Zemlje. A veliko več o tem meteoritu kdaj drugič, saj o njem pišem diplomo. Načrtujem, da bom na to temo, o znanstvenem raziskovanju meteorita, organiziral javno predavanje.
Najstarejše, s fosili dokazane kamnine lahko v Sloveniji občudujem v gorah Stegovniku in Virnikovem Grintovcu. Fosili najdeni v teh hribih pričajo o bogati morski favni, ki je živela na koralnih grebenih v tem času. V tem času nastanejo tudi kamnine, ki gradijo tudi današnje Pohorje. Vendar se zgodba “Pohorskih” kamnin tukaj šele začne, saj so bile nekatere izmed njih mnogo kasneje potopljene kar do 100 km globoko v Zemljino notranjost in se pri tem močno metamorfozirale. Korale niso prav dolgo preživele, saj se je morska gladina počasi začela zniževati in nastalo je kopno.
| |
 |
|
| |
300 milijonov let star fosilni ostanek iz Javorniškega rovta |
|
Vzrok za ta dogodek je bil trk celin Lavrusije (današnje Severne Amerike skupaj z Evropo) in Godnavane (današnje Afrike skupaj Južno Ameriko), kar je povzročilo nastanek nadceline, imenovane Pangea. Posledica trka celin je bil tudi nastanek več kot 10.000 km dolgega Variskičnega gorstva, katerega ostanke danes najdemo tako v Evropi (npr. gorovje Haerz), kot tudi v Ameriki (npr. Apalači). Po gorotvornih procesih (pred 400 milijoni leti) so na območju Slovenije obstajala obsežna močvirja, v katerih so rasle orjaške praproti, orjaške preslice ter druga močvirska favna. Te kamnine se pojavljajo predvsem v osrednjem delu Slovenije, ponekod v Posavju in pa tudi v Javorniških rovtih. Fosilne ostanke preslic in praproti so našli predvsem pri gradnji avtocestnega predora skozi Golovec in pri gradnji vzpenjače na Ljubljanski grad. Nekatere fosile si lahko ogledate pri zgornji postaji vzpenjače, druge pa v Kosovi graščini na Jesenicah. V splošnem so to zelo nezaželene kamnine, saj je gradnja skozi take kamnine zelo zahtevna in astronomsko draga (spomnimo se npr. predora Šentvid ter predora Golovec).
Naslednjih skorajda 100 milijonov let je na območju Slovenije precej mirno. Večinoma pa je na območju Slovenije ležalo plitvo morje, ki je prekrivalo obsežno podmorsko planoto, ki jo geologi imenujemo Slovenska karbonatna platforma. Potem je pred 250 milijoni let začel nastajati Atlantski ocena. S tem dogodkom je razpadla nadcelina Pangea. Ta dogodek se pozna tudi v slovenskih kamninah, saj podobno kot Pangea, na dva dela razpade tudi »Slovenska podmorska planota.« Planota na severu in jugu ostane bolj ali manj v enem samem kosu (na njej bujno uspevajo korale in druga morska favna), vmes pa zazeva globoko morje. Iz kamnin severnega dela planote (veliko kasneje) nastanejo celotne Julijske in Kamniško-Savinjske Alpe. Iz kamnin južnega dela planote, nastanejo kamnine, ki danes sestavljajo kraški svet jugozahodnega dela Slovenije. Kamnine, ki se odlagajo v morju med obema planotama, danes najdemo predvsem na Idrijskem, Tolminskem in ponekod v Julijcih.
| |
 |
|
| |
Močno nagubani fliši – nastali so na začetku gorotvornega procesa nastajanja Alp. Slika je posneta ob desnem bregu Soče pri Otonah. Identični fliši pa se pojavljajo tudi na naši obali. |
|
Naslednji pomemben dogodek se je zgodil pred 50 milijoni let. Takrat manjši kos Afriške plošče – t.i. Jadranska mikroplošča – začne riniti proti severu v Evrazijo. Jadranska mikroplošča zavzema ozemlje današnje Italije, Slovenije ter Balkana. V morju med Evrazijo in Jadransko mikroploščo se pred 40 milijoni leti pričnejo odlagati fliši, ki jih danes lahko občudujemo ob Slovenski obali. Kmalu pa prostora med obema celinama zmanjka, kar povzroči dvigovanje Alp. Jadranska mikroplošča se premika še danes (v protiurni smeri, proti severu s hitrostjo okrog centimetra na leto). Ti premiki niso izmišljotina, ampak so bili natančno izmerjeni z geodetskimi inštrumenti ter preciznimi GPS napravami. Premikanje Jadranske mikroplošče še danes povzroča zelo močne in na žalost tudi smrtonosne potrese v Italiji in Sloveniji. Poleg tega se s hitrostjo okrog milimetra na leto dvigujejo tudi naše Alpe.
Geološka zgodovina se tu še zdaleč na konča. Jadranska mikroplošča je pred 30 milijoni let tako močno rinila proti severu, da je del ozemlja iztisnila pred seboj proti vzhodu. S tem dogodkom, ki ga imenujemo kar Alpski pobeg, je nastal Panonski bazen. Za njim pa gorstvo Karpatov. Nekako v povezavi s temi dogodki so v tem času na površje pogledale tudi Pohorske kamnine, ki so tako končale svojo, več kot 300 milijonov let dolgo pot skozi Zemljino notranjost. Panonski bazen se je zatem iz ne še povsem pojasnjenih razlogov pogreznil za več kot kilometer. Območje Slovenije in Madžarske je zalilo morje, ki ga imenujmo Centralna Paratetida (oz. Panonsko morje). Kamnine iz tega morja izdanjajo predvsem v vzhodni Sloveniji. Nekaj jih najdemo tudi na Gorenjskem v okolici Podnarta, Kamnika, v Tunjiškem gričevju ter v Javorniških rovtih. Večinoma vsebujejo izredno bogato morsko fosilno favno. Med drugim so bili v njih najdeni tudi najstarejši fosilni morski konjički na svetu. Pogosti so tudi zobje orjaških morskih psov. Iz tega časa je tudi znameniti Smrekovški vulkanizem. Vendar je treba poudariti, da tu ni šlo za kopenske vulkane, kot je npr. danes Etna, ampak za zgolj podmorske izlive lave.
| |
 |
|
| |
Relief Slovenije- z rdečima črtama sta označeni približni trasi Savskega in pa Idrijskega preloma. Oba preloma se lepo vidi tudi na Geopediji ali pa Google Earthu. |
|
Južne Karavanke, Julijske Alpe in Kamniško-Savinjske Alpe se najbolj intenzivno dvigajo nekako pred 3-5 milijoni leti. V tem času so bili Julijci in KS-Alpe še enotno gorstvo. Kasneje je nastal t.i. Savski prelom. To je prelom, ki sodi v skupino obsežnega Periadriatskega prelomnega sistema (PPS). Nekoč so mislili, da PPS prestavlja stik med Afriško (natančneje Jadransko mikroploščo) in Evrazijsko ploščo, danes pa vemo, da temu ni tako in da gre za sistem močnih zmičnih prelomov. Savski prelom, kot eden takih prelomov, poteka po Zgornjesavski dolini in se nadaljuje pod obronki KS-Alp v Ljubljanski kotlini daleč na vzhod proti Panonski nižini. Ta prelom je razmaknil Julijske Alpe in KS-Alpe, tako da (čeprav nekoč enotni gorstvi) danes ležita oboji več kot 50 km vsak k sebi. Iz istega razloga dobimo zelenkaste Peračiške tufe, katerih izvor je povezan s Smrekovškim vulkanizmom, danes daleč na zahodu na Gorenjskem pri Brezjah. Tektonika pa se pri nas tedaj seveda še ni ustavila: začela se je ugrezati Ljubljanska kotlina. O vzroku za ugrezanje si geologi še niso enotni. Vendar ima pojav najverjetneje nekaj opraviti z dviganjem Alp v zaledju. V zadnjem milijonu let so Slovenijo še dodatno razrezali močno zmični Dinarski prelomi, ki potekajo v smeri severozahod-jugovzhod. Te prelome se najlepše vidi iz zraka oz. kar v Google Earthu. Med te prelome sodi tudi Ravenski prelom, ki je odgovoren za potresa v Posočju leta 1998 in 2004. Vzrok za nastanek prelomov je prav tako protiurna rotacija Jadranske mikroplošče. Tektonski bloki večino časa lepo in nemoteno drsijo drug ob drugem. Kadar pa se prelomi zataknejo, pride do velikega povečanja strižnih napetosti v kamnini, ki se na koncu sprostijo v obliki potresa. Glavni potres povzroči nova neravnotežja v geotektonskem sistemu, kar povzroči popotresne sunke.
| |
 |
|
| |
V ledeniški dolini Bavšici je čudovito ohranjena čelna morena nekdanjega ledenika |
|
Dokončno podobo Sloveniji so dale številne ledene dobe. Danes vemo, da ni šlo za eno samo ledeno dobo, ampak najmanj 11 ledenih dob, ki so se menjavale z vmesnimi toplejšimi obdobji. Višek poledenitve je nastopil v poznem Rissu pred 130.000 - 150.000 leti. Velja opozoriti, da je bila v tem času povprečna temperature Zemljinega površja »le« okoli 8 °C nižja kot danes. Zadnja ledena doba pa je potekala pred 22.000 - 14.000 leti. Od takrat dalje se je led večinoma le še umikal. Za seboj je pustil pokrajino, kot jo poznamo danes. Iz 18. stol. je znano še obdobje, ki ga poznamo pod imenom Mala ledena doba. V tem času je bilo tako hladno, da je zamrznila celo reka Temza. Vzrok za hladnejše obdobje je bila nenavadno nizka sončeva aktivnost.
V zadnjih desetletjih smo priča naglemu dviganju svetovne povprečne temperature. Pri tem se zastavlja večno vprašanje ali smo ljudje tisti, ki vplivamo na Zemljino segrevanje. Po mojem mnenju smo ljudje zagotovo sokrivi. Vprašanje je le, do kakšne mere, saj na raven CO2-ja v atmosferi močno vpliva tudi aktivnost vulkanov, preperevanje kamnin tudi in nekateri drugi geokemični procesi. Poleg tega geologi vemo, da spreminjanje klime na Zemlji ni nič neobičajnega. Iz zapisov v kamninah vemo, da sta morska gladina in Zemljina povprečna temperatura skozi vso (4.5 milijarde let) dolgo geološko zgodovino ves čas nihala. Le pri miru nista bili nikoli! ...
Bojan Ambrožič