Viki Grošelj: Križ čez Nepal
“Dokončal sem potovanje, ki najbolj osmišlja vsa moja soočanja in čustvovanja s to himalajsko deželo. Prav vsak dan preživet v Nepalu je pomemben delček bogatega mozaika, ki me je na tej poti tudi osebnostno močno zaznamoval”.
/.../ Leta 1975 mi je prvič uspelo priti v to čudežno deželo. Danes, po več kot petdesetih potovanjih tja, ostaja zame enako čudežna. Tu sem doživel največje uspehe svoje gorniške kariere pa tudi največje tragedije. To me še dodatno močno povezuje z Nepalom, njegovo naravo in ljudmi. Leta 2012 sem si zamislil, da bi vse svoje odprave in potovanja, vse svoje poti po Nepalu, povezal v smiselno celoto. Tako je nastal načrt prehoditi in preplezati to himalajsko deželo od juga do severa in od vzhoda do zahoda.
Najbolj severno točko prečenja sem dosegel 10. oktobra leta 1975 na vrhu 8481 metrov visokega Makaluja, ki meji na Tibet oziroma na Kitajsko. Najbolj vzhodno točko pa 1. maja 1991 na vrhu 8586 metrov visoke Kangčendzenge, ki meji na Indijo. Med potjo od vzhoda proti zahodu se mi je uspelo povzpeti na osemtisočake Lotse, Everest, Čo Oju in Manaslu, ter še na nekaj lepih nižjih vrhov. Na nadaljnjih poteh proti jugu in zahodu so mi tako ostajali manj zahtevni, a zato nič manj zanimivi predeli poti. Zato sem verjel, da bom to zamisel nekoč le izpeljal do konca.
Ko sem ženi prvič omenil, da bom naredil križ čez Nepal, sem spoznal, da jo še lahko presenetim. Na njenem obrazu sem zaznal celo paleto čustev. Najprej presenečenje in osuplost, hip zatem veselje, da bom sedaj več doma, na koncu pa že skoraj žalost, zakaj se naenkrat odpovedujem Nepalu, ki ga imam tako rad. V teh letih se je tudi ona navezala na to očarljivo deželo pod Himalajo in na njene prebivalce. Hitel sem ji pojasnjevati za kakšne vrste križ gre, in paleto občutij na njenem obrazu je zamenjala resignirana sprijaznjenost, da se moj odnos do Nepala ni prav nič spremenil. V prihodnje je morala zaradi tega križa računati še na kakšno mojo odsotnost več.
Leta 2017 sem dosegel najbolj južno točko mojega predenja, obmejno mesto Jogbani na indijski meji, ki leži le 67 metrov nad morjem. S tem sem dokončal predenje v smeri sever-jug. V smeri vzhod-zahod mi je ostalo še za 300 kilometrov zračne drte nezahtevnih, a privlačnih poti, ki sem jih razdelil v tri etap e. Pravzaprav se mi ni nikamor mudilo, po drugi strani pa sem želel, da ta lepa zamisel traja dim dlje. Oktobra 2021, Sestin5tirideset let po mojem prvem obisku Nepala, pa mi je bilo dano stopiti tudi na najbolj zahodno točko zamišljene poti. Dokončal sem potovanje, ki najbolj osmišlja vsa moja soočanja in čustvovanja s to himalajsko deželo.
V tej knjigi bolj podrobno opisujem prehojene in preplezane kilometre poti, ki se neposredno nanašajo na moj zamišljeni križ. Številne ostale odprave in potovanja povzemam v skrajšani obliki, ali se jih le dotaknem. ...