Večer, 15.11.06: Proslava pri Krnskem jezeru + fotografije Franca Štibernika
Večer, sreda, 15. novembra 2006
Črna kronika
Krn - pohod spomina 1918-2006
Proslava pri Krnskem jezeru edina pri nas v spomin na konec prve svetovne vojne - Organizatorji so poskrbeli, da je bila proslava pri Krnskem jezeru pravočasno končana, da bi se vsi tisti, ki so to želeli, še pravočasno vrnili v dolino
V osrčju Julijcev in Triglavskega narodnega parka, natančneje na obali Krnskega jezera, se je v soboto zbralo doslej največje število udeležencev spominskega pohoda Krn 1918-2006. Letošnji pohod je bil že deveti po vrsti, prvič pa so ga pripravili ob 80. obletnici konca prve svetovne vojne. Ker je bilo vreme primerno za hojo v gore, so organizatorji upravičeno pričakovali tudi najštevilčnejšo zasedbo veleposlanikov in vojaških atašejev držav udeleženk prve oziroma velike vojne, kot ji tudi pravijo. Na avstro-ogrski strani se je namreč borilo kar 13 narodov, med njimi tudi Slovenci, ki so bili v obrambi domačega ozemlja še posebno zagrizeni.
Osrednja prireditev je bila na obali Krnskega jezera, kjer so se pohodniki zbrali ob prižganih baklah in plapolajočih zastavah držav udeleženk vojskujočih se strani. Zbrani se bolj kot velikih zmag in genialnih potez kakšnega od vojskovodij spominjajo ljudi, ki jih je prva vojna za štiri leta priklenila v posoške gore, v cvetu življenja odtrgala od svojih družin in domov ter jih za vedno obdržala v surovem gorskem svetu. Predvsem mladih fantov, pripadnikov različnih narodov, ki so 29 mesecev vrtali luknje v gore, izgrebli na stotine kilometrov strelskih jarkov, znosili neznanske tovore v nepristopen svet, in to samo zato, da so se lažje pobijali. Odrešitev za vse je prinesel šele podpis mirovnega sporazuma 11. novembra leta 1918, ko so se tudi končale sovražnosti na bojiščih. Nekdanje sovražnosti je čas zabrisal, vmes so se zamenjale že tri generacije potomcev številnih narodov, ki so bili vpleteni v to morijo brez primere, iz katere pa se nismo naučili prav ničesar, saj sta minili komaj dve desetletji in spet se je vse začelo znova, z drugo svetovno vojno.
Kondicijsko najbolj pripravljeni so se že v petek podali na vrh Krna in tam pripravili manjšo slovesnost, s katero so se spomnili podpisa mirovne pogodbe v prvi svetovni vojni. Po osrednji prireditvi je bilo zvečer pri Krnskem jezeru srečanje z baklami, zatem pa v domu pri Krnskih jezerih še običajno veselo planinsko srečanje oziroma krnsko martinovanje. Dom pri Krnskih jezerih je namreč odprt za prenočevanje. Sicer pa so bile na dan pohoda odprte planinske koče na planini Kuhinja, koča pod Bogatinom, dom na Komni in koča Klementa Juga v Lepeni. Prav od tu je h Krnskemu jezeru prišlo največ ljudi. Od tam je namreč slabi dve uri hoda in tudi pot je najbolj primerna za ne najbolj zagnane gornike. Med udeleženci je namreč spet največ priletnih pohodnikov. Nemalo jih je prišlo na prireditev tudi prek planine Kuhinja in preko Krnske škrbine, drugi pa čez Komno in Bogatinsko sedlo. Organizatorji so poskrbeli, da je bila proslava pri Krnskem jezeru pravočasno končana, da bi se vsi tisti, ki so to želeli še pravočasno vrnili v dolino.
Filip Šemrl