Janez Pikon: Vasica pod Babjim zobom na severnem robu Jelovice z razgledom v smeri Bleda. Poleg razgleda ji je v ponos tudi stari vaški običaj, žegnanje konj, ki ga že vrsto let redno prirejajo na Štefanovo ob cerkvi Svetega Štefana sredi vasi. 
Ob vasi Log preko Selskega mostu čez Savo začenjamo današnjo pot v smeri Kupljenika, vasice pod Babjim zobom (1128 m). Za Lazmi in poraščenega vrha Hom (675 m) dosežemo spodnje pobočje vasice s kapelico na razglednem predelu Na Koren. Mislim, da štirinajst domačij z gasilskim domom in cerkvijo Svetega Štefana dajo prepoznavnost Kupljeniku (650 m), vasi pod Babjim zobom »vrhom in jamo« tudi širše po naši deželi. Razpotegnjena vasica vzhodno od Homa (675 m), ter pod pobočjem Kovačevca in Gradišča (818 m) doseže zahodni del vasi, ki se zahodno pred vrhom Preval (687 m) in Prelesje (687 m), zaključi. Po pogovoru z domačinom se spustimo mimo območja Talež, prečkamo glavno cesto preko Mostarja in Brega, ter nadaljujemo v smeri Bohinjske Bele pod Grabnom in obeh Osojnic do Save.
Kupljenik, Kupljenika na Štefanovo, Žegnanje konj v vasi, 26. decembra 2008
Mimo vojaškega strelišča prečkamo reko Jezernico pod Obročem (519 m) in pred Kozarco (558 m) prečkamo velik travnik, tudi močvirje Govejek, odkoder dosežemo Selski most in parkirišče pred njim.
Sprevod in žegnanje konj nad vasjo do cerkve Svetega Štefana
Nekaj fotografij je z omenjenega praznika konec lanskega leta. Štefanovo in žegnjanje konj zaznamuje vasico pod Babjim zobom.
Stara vaška tradicija: Kupljenik in žegnanje konj na Štefanovo.
Včasih so konji v vsakdanjem življenju igrali veliko pomembnejšo vlogo kot danes, saj je konj svojemu lastniku pomenil predvsem preživetje. Zdravje konja je bilo zelo pomembno, zato je ob koncu 18. stoletja nastal običaj, da so za srečo in zdravje prosili Svetega Štefana. Običaj, ki so ga skozi zgodovino ohranjali domačini in je postal tradicionalen, ter značilen za kraj, zadnje čase ohranja »Prostovoljno gasilsko društvo Kupljenik.« Tradicija še vedno privablja veliko okoliških lastnikov konj ter mnoge obiskovalce iz bližnje in daljne okolice. Župnik Roman Kušar je blagoslovil kar štiriinpetdeset konj. Da bi v sledečem letu konji res ostali zdravi, jih je obdaroval še s soljo.
Na skalnatem jezerskem otoku stoji cerkev Svete Marije in studencem ob severovzhodnem bregu. Po ljudskem izročilu, ki je bilo zapisano v prejšnjem stoletju, je bilo nekoč na otoku pogansko svetišče. Ni jasno, ali je to izročilo obstajalo izvirno in neodvisno od literarne konstrukcije Linharta, ki jo je povzel po prejšnjem Brezkerfeldu, po kateri naj bi na otoku stal Radegestov tempelj, do katerega je bil speljan lesen most.
V bližini jezera je tudi hrib Dobra gora (820 m) s prepadnimi pobočji. Ob njegovem jugovzhodnem vznožju Za Homcem (535 m) stoji kapelica. Po ljudskem izročilu bi morala tam stati cerkev Svetega Štefana. A je bilo vedno znova vse, kar so čez dan sezidali, prestavljeno na Kupljenik, Na Koren (550 m), kjer je danes kapelica. Po drugi različici se je vsako noč selila svetnikova podoba. Ker pa je bila kapelica Na Koren preveč na samem so zgradili cerkev Svetega Štefana na sedanjem mestu, poleg vaških hiš. Prva omemba cerkve v pisnih virih je šele iz prve polovice 16. stoletja.
Postala je znana božja pot. Še v tem stoletju je bila razširjena šega, da so kmetje iz okoliških vasi vodili tja na Štefanovo (26. decembra) blagoslavljat konje. Kapelica Za Homcem stoji v podaljšku smeri z Otoka nad Dobro goro, cerkev Svetega Štefana pa v podaljšku smeri od kapelice Za Homcem proti kapelici, Na Koren. Povedka o selitvi cerkve na Kupljenik kaže, da je mogoče povezovati prvotno čaščenje Svetega Štefana s prostorom Dobre gore.
Vir: NN
Janez Pikon