Urban Golob
Aljaž Anderle iz Tržiča je bil tretji na srečanju lednih plezalcev v ZDA – Med povabljenimi tudi Tomaž Humar
Sredi januarja je bilo v Ourayu, majhnemu mestu sredi Skalnega gorovja, srečanje najboljših lednih plezalcev na svetu. V sklopu tridnevnih dogodkov so se zvrstila predavanja in filmi gostujočih, tečaji v lednem plezanju...
Ledeni festival v Koloradu
Aljaž Anderle iz Tržiča je bil tretji na srečanju lednih plezalcev v ZDA – Med povabljenimi tudi Tomaž Humar
Sredi januarja je bilo v Ourayu, majhnemu mestu sredi Skalnega gorovja v Koloradu (ZDA), srečanje najboljših lednih plezalcev na svetu. V sklopu tridnevnih dogodkov so se zvrstila predavanja in filmi gostujočih svetovno znanih alpinistov, tečaji v lednem plezanju za vse novince na tem področju, osrednji dogodek pa je bila seveda tekma, na kateri so lahko tekmovali samo povabljeni ledni plezalci.
Na njen se je s tretjim mestom odlično odrezal Slovenec Aljaž Anderle, ki je s svojim plezanjem – tako kot vsi plezalci iz Evrope - navdušil strokovno javnost in druge gledalce. Po prireditvi v Ourayu se je Aljaž odpravil še v Vail, kjer je v zelo kratkem času opravil z Reptilom, eno izmed najbolj znanih in zaželjenih kombiniranih skalno-lednih smeri.
Ouray je majhno mestece v osrčju Skalnega gorovja že bolj na jugo-zahodu Kolorada. Iz Denverja je do njega več kot šest ur vožnje, čeprav v atlasu povezuje oba kraja le kakšna dva centimetra dolga rdeča črta, ki večji del poti obljublja celo avtocesto. Toda hitrostne omejitve so v Ameriki jasne, vozniki disciplinirani, sredi januarja pa tudi na tamkajšnjih cestah nastopijo zimske razmere in skoraj sedemurna vožnja je neizbežna.
Še pred okoli sto leti je bil Ouray rudarsko mestece. Tako kot pri drugih sosednjih krajih so tudi v njegovi okolici kopali srebro in zlato. A zlate mrzlice je bilo kmalu konec in Ouray se je tako kot bližnji in morda bolj znani Telluride ovil v mračno tenčico pravega gohst towna. Nekako v sedemdesetih letih so oba kraja oživili s turizmom in v poletnih mescih je Ouray postal pomembno izhodišče za izlete v okoliške gore. A pozimi je mestece še vedno samevalo in zato so si plezalski zanesenjaki izmislili ponudbo lednega plezanja. Nad bližnjim kanjonom so napeljali cevi z vodo, ki so jo v zgodnji zimi spustili čez stene soteske in tako dobili poligon z okoli 200 lednimi smermi, visokimi do 50 metrov. Do uresničitve zamisli o festivalu lednega plezanja je bil nato samo še korak.
Tekma v lednem in kombiniranem plezanju je osrednji dogodek tridnevnega plezalnega festivala. Nanjo se lahko prijavijo samo povabljeni plezalci in organizatorji se potrudijo, da privabijo na štart samo najboljše na svetu. Prevladujejo sicer domačini in Kanadčani, toda kvaliteta je bila vsaj letos popolnoma na strani Evropejcev. Prvi od tekmovalcev je evropsko premoč pokazal prav naš Aljaž Anderle. Za popoln uspeh in dosego vrha smeri ga je ločil le kanček sreče, saj je padel le kakšen meter pred koncem smeri, ko se mu je odlomila ledena sveča, a tudi to je bilo dovolj za tretje mesto. Najboljši Američan je bil na četrtem mestu, peti pa je bil spet Evropejec. Med ženskami je zmagala Ines Papert iz Nemčije, pri fantih pa sta se pred Anderletom uvrstila zmagovalec Švicar Simon Anthamatten in Francoz Stephane Husson.
Vse tri dni festivala so v zaledenelem kanjonu potekale delavnice oziroma kratki tečaji plezanja v ledu za vse znanja željne navdušence. Vodje teh »clinics«, kot Američani delavnice imenujejo, so bili renomirani alpinisti, nekateri celo legende lednega plezanja. Guy Lacelle, Jack Tackle, Jim Donini, Abbey Watkins, Kim Czismasia in drugi inštruktorji so tečajnike vsak dan odpeljali v slapove in jim posredovali svoje znanje. Tečajniki so prišli iz vseh Združenih držav in Kanade ter celo iz Evrope. Tečaji so bili brezplačni. Vsi inštruktorji so bili namreč sponzoriranci enega izmed proizvajalcev, ki so na sejemskem delu festivala razstavljali svojo opremo. Učenje tečajnikov je bila pravzaprav njihova obveza do sponzorjev, le-ti pa so tako reklamirali svoje izdelke in pa tudi športnike, ki jih podpirajo.
In za festival lednega plezanja složno dela ves Ouray. Čeprav so slapovi umetni, in je treba napeljati vodo, pripraviti plezalne smeri, opremiti prostore za stojnice, priskrbeti dvorano za filmske predstave itd, je plezanje v kanjonu zastonj, uradi so odprti tudi ob nedeljah itd. Ni redko, da kakšen domačin vzame v avto plezalca, ki ob cesti pešači proti zaledenelemu kanjonu. Festival je pač reklama za Ouray in tega se zavedajo vsi hribovskega mesteca.
Kot vsi festivali, tudi ta v Ourayu ne more brez glavnih zvezd in zabave. Letos sta bila glavna lika festivala Francoz Jean Cristophe Lafaille, trenutno morda najboljši vsestranski alpinist na svetu in ameriški zbiralec osemtisočakov Ed Viesturs, čeprav tudi drugi svetovno znani alpinisti - kot npr. Tomaž Humar, ki je bil tudi med gosti - niso dosti zaostajali po pomembnosti. Pred zabavo v kavbojskem slogu so priredili še avkcijo, katere dobiček je šel za delovanje Ledenega Parka, kot svoj zaledeneli kanjon imenujejo domačini. Rekordno vrednost (850 dolarjev) na dražbi je seveda dosegel cepin JC Lafailla, ki ga je uporabljal na njegovi zadnji himalajski trilogiji, ko je lani v šestih tednih stal na treh osemtisočakih. Kanadskemu plezalcu, ki je ostal brez obeh nog, a kljub temu odlično pleza v ledu, pa so podarili izkupiček od prodane majice s podpisi Lafailla in Viestursa. Izplen ni bi bil majhen. Zaradi dobrodelnih namenov se je cena namreč ustavila pri vrtoglavih 1250 ameriških dolarjev.
Po koncu festivala v Ourayu, in po preplezanih nekaj smereh do ocene M9, se je Anderle odpravil še v mondeno smučarsko središče Vail, kjer je opravil nekaj dobrih vzponov v lednih in kombiniranih smereh. Med slednjimi izstopa ponovitev zelo previsne smeri Reptail (M 10), prave moderne klasike, ki je pri vrhu želja mnogih mojstrov t.i. »dry toolinga« oziroma težkega kombiniranega ledno-skalnega plezanja.
Urban Golob
Nekoliko skrajšan Urbanov članek je bil v torek, 10. februarja 2004, obljavljen v Delu, na športnih straneh, pod naslovom: Izzivi ledenih sten z nadnaslovom Med najboljšimi »ledolomilci« sveta tudi Slovenec; z enako fotografijo: Padel šele tik pod vrhom - Aljaž Anderle na izstopu iz smeri Wild Beast (M9) v Koloradu; foto U. G.