Marko Kravos: Po vseh karantenah, mrazu, covidih, delu, izolacijah, delu od doma, AO šoli in še čem,
... sva se z Jano odločila za spomladanski dopust. Jeiii. Že dalj časa se nama je po glavi pletla Dalmacija (ki ni Paklenica) in ker o njej pravzaprav ne veva veliko več od Cesarice, maslin in orad, sva izbrala Makarsko. In ni nama bilo žal.
Seveda ima Murphy strahovit smisel za humor. Poskrbel je namreč, da je eno najdaljših sušnih obdobij prekinil ravno v tednu, v katerem sva si uskladila, izborila in prigarala dopust. Dež in sneg po celi evropi, itak. Ma ker nismo iz cukra, gremo vselih!
Pot je minila v znamenju jadranske magistrale ob morju in jadranske avtoceste ob ognju. Občutek je bil, da polovica Hrvaške gori. Ko smo kasneje o tem poizvedovali pri skrbnici apartmaja, nam je odvrnila le “Ne brini. Ugasit će se.” Slišalo se je kot izkušnje in nama je zadostovalo.
Plezalno je destinacija zanimiva: zajetno število bolj ali manj navrtanih smeri v kompaktni in hrapavi skali. Ta ima tendenco, da težavnost v njej narašča s platavostjo (nov izraz), kar meni sicer ni najbolj po godu, ampak bolje kot kruš. Smeri so kot rečeno navrtane, vendar je poleg kompletov tu pa tam dobrodošel še kakšen dodaten kos opreme. V smereh, ki sva jih plezala, so bile uporabne predvsem gurtne in kevlarji.
Ob tem gre omeniti še lepo naravo z lepimi razgledi in divjimi živalmi (gamsi in modrasi). Dolžina in višina dostopov zavisi od tega kje plezaš in koliko si pripravljen(a) uničiti karavana. Midva sva se ga usmilila in raje malo več hodila, enkrat pa taktično pustila opremo v grmu pod steno.
V sončnem vremenu je bilo plezanje idealno, v oblačnem se je dalo, v dežju sva raje hodila, ko je zapadel sneg sva šla domov.
Plezala sva naslednje smeri:
- Biokovo, Vrisove glavice, G.R.B.1, IV+, 150 m
- Biokovo, Vrisove glavice, Moon Stalker, 6a+, 150 m
- Biokovo, Mali Borovac, Superpanoramica, 6a, 200 m
- Biokovo, Mali Borovac, La schiena della balena, 6a, 150 m
- Biokovo, Vrisove glavice, Cicibani, 6a+, 150 m