Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Franci Savenc 1252 0

Manj nesreč, a več žrtev

Delo, 24.03.2004, Slovenija - Lado Stružnik: Gorski reševalci na zboru poenotili stališča do svoje organiziranosti in delovanja

Gorski reševalci bodo delovali v okviru PZS


Manj nesreč, a več žrtev


Na zboru poenotili stališča do svoje organiziranosti in delovanja - Primerljiva organiziranost kot drugod po Evropi


Poljče - V Gorski reševalni službi (GRS) Slovenije so se v zadnjih letih pojavila različna stališča do nadaljnjega delovanja in organiziranosti, kar bi utegnilo škodovati tako tej dejavnosti kot tudi Planinski zvezi Slovenije (PZS). Po zadnjem zboru gorskih reševalcev, ki je bil v ponedeljek v Poljčah, pa kaže, da se bodo razmere v tej organizaciji naposled le uredile.

Delegati vseh 17 postaj GRS, kolikor jih je v Sloveniji, so se namreč odločili za tako imenovano mehko varianto nove organiziranosti. Po njej bodo vse reševalne postaje povezane in organizirane kot samostojno pravno društvo, ki bo delovalo v okviru PZS. Ob tem velja omeniti, da imajo podobno organizacijsko obliko tudi v nekaterih drugih planinsko razvitih evropskih deželah, kot so Italija, Južna Tirolska, Švica in Francija, kjer gorska reševalna služba deluje v sestavu tamkajšnjih planinskih zvez.

Od lani ima GRS že svoj transakcijski račun, kar omogoča preglednost in nadzor nad finančnim poslovanjem. Boljši pregled nad porabo javnih sredstev pa bo zagotavljal boljše načrtovanje in prednosti pri pridobivanju javnih sredstev ter ugodnosti in olajšave. Pri tem je pomembno, da ima GRS status humanitarne organizacije, saj je doslej kar tretjino sredstev za svoje delovanje dobila od Fundacije za invalidske in humanitarne organizacije (FIHO). Zato kajpak s tem ni združljiva profesionalizacija njene dejavnosti. Od nedavna ima tudi svoje prostore v stavbi Gasilsko reševalne službe v Kranju, kar še dodatno prispeva k njeni večji samostojnosti.

V lanskem letu je bilo pri nas v gorah za malenkost manj nesreč kot leto prej in zato manj dela za gorske reševalce. Vendar pa je bilo, kot je na zboru opozoril Toni Smolej, načelnik GRS, kar devet več smrtnih žrtev. Res pa je, da večje število mrtvih ne gre na račun težjih nesreč v stenah in na nevarnih gorskih poteh, ampak predvsem zaradi tako imenovanih adrenalinskih športov, zlasti jadralnega padalstva in vožnje s čolni po deročih rekah. Razveseljivo je, da v zadnjih letih narašča sodelovanje zdravnika v reševalnih akcijah, tako da je bil ta lani že v 60 odstotkih vseh akcij, s helikopterjem pa so si pomagali v vsaki tretji. H kvalitetnemu reševanju pa je kajpak veliko pripomoglo stalno usposabljanje reševalcev v okviru domačih postaj in posameznih strokovnih podkomisij.

Strokovnemu izobraževanju in usposabljanju bodo, kot je na zboru dejal Toni Smolej, tudi v prihodnjih letih namenili veliko pozornosti. Ob tem je poudaril, da je naloga gorskih reševalcev, da nudijo pomoč ljudem v stiski v težko dostopnih območjih v vseh vremenskih razmerah ter v vseh letnih časih in urah dneva in da svoje delo opravljajo prostovoljno. V programu dela za obdobje do leta 2006 so podrobneje opredelili naloge na posameznih področjih in določili organe, ki jih bodo izpeljali. Med drugim so namenili precej pozornosti izpopolnjevanju tehnične opreme in uporabi novosti na tem področju ter rednim letnim preverjanjem telesne vzdržljivosti in zdravstvenega stanja gorskih reševalcev.

Lado Stružnik

Gorska reševalna služba Slovenije

(638);
Kategorije:
Informacije SLO Vse objave
Značke:
Delo GRS informacije v2

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Turni smučarji na Korošico
Naslednja objava Bela Debela peč

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.