je bila izjemna alpinistka,
... ki je s svojimi dosežki pomembno zaznamovala slovenski alpinizem. Njen izjemen vzpon v navidezno nepreplezljivi severni steni Špika, podvig, ki ga je leta 1926 opravila s Stankom Tominškom, je po kritičnem obdobju ponovno oživil slovenski alpinizem. Kot članica TK Skala je z različnimi soplezalci plezala v slovenskih Alpah in sosedstvu. Kljub oviram, med katerimi je bila skoraj tragična nesreča v Triglavu, je Mira Marko s predanostjo in odločnostjo utrdila svoj položaj med elitnimi alpinisti svojega časa. V članku predstaviva alpinistično življenje Debelak, ture, ki jih je opravila, in smeri, ki jih je preplezala. Poudarek je na uspehu v severni steni Špika ter na nesreči Eda Deržaja, ko sta skušala preplezati prvenstveno smer v Triglavu. Pri slednji preučiva poročanje slovenskih časnikov o nesreči, razpravo o strmi turistiki, ki se je ob tem razvila, in epilog na sodišču.
RetroSPEKTIVE (PDF s celotno vsebino) oktober 2023
Julija Šuligoj, Peter Mikša
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj s poudarkom na plezanje v Direktni smeri v Špiku in nesreči v Triglavu ter seznamom njenih tur
„I hope I was lucky enough to create what is necessary to leave behind a good memory. You can‘t achieve more in life!“
A brief description of the life path and (climbing) life of Mira Marko Debelak Deržaj with an emphasis on climbing in the Direct Route in Špik and the accident in Triglav and a list of her tours
IZVLEČEK
Mira Marko Debelak - Deržaj (1904–1948) je bila izjemna alpinistka, ki je s svojimi dosežki pomembno zaznamovala slovenski alpinizem. Njen izjemen vzpon v navidezno nepreplezljivi severni steni Špika, podvig, ki ga je leta 1926 opravila s Stankom Tominškom, je po kritičnem obdobju ponovno oživil slovenski alpinizem. Kot članica TK Skala je z različnimi soplezalci plezala v slovenskih Alpah in sosedstvu. Kljub oviram, med katerimi je bila skoraj tragična nesreča na Triglavu, je Mira Marko s predanostjo in odločnostjo utrdila svoj položaj med elitnimi alpinisti svojega časa.
V članku predstaviva alpinistično življenje Debelak, ture, ki jih je opravila, in smeri, ki jih je preplezala. Poudarek je na uspehu v severni steni Špika ter na nesreči Eda Deržaja, ko sta skušala preplezati prvenstveno smer v Triglavu. Pri slednji preučiva poročanje slovenskih časnikov o nesreči, razpravo o strmi turistiki, ki se je ob tem razvila, in epilog na sodišču.
...
POVZETEK
Mira „Marko“ Debelak - Deržaj (1904–1948) je bila vidna slovenska alpinistka, ki je pomembno prispevala k razvoju slovenskega alpinizma in pustila trajen pečat v svetovnem športu. Ko se je leta 1921 pri šestnajstih pridružila prvemu plezalnemu klubu v Sloveniji, Turističnemu društvu Skala (TK
Skala), se je hitro izkazala z zahtevnimi vzponi ob boku različnih Skalašev.
Eden njenih najodmevnejših dosežkov je skoraj neverjeten vzpon v strmi, skoraj kilometer dolgi severni steni Špika leta 1926, podvig, ki je prej veljal za nepreplezljivega. Ta drzen vzpon je močno spodbudil razvoj alpinizma v slovenskih gorah. Dejstvo, da je večino smeri plezala kot prva v navezi, jo postavlja med najboljše alpinistke medvojnega obdobja.
Rodila se je v Sarajevu in zaradi očetovega dela zgodnja leta preživela v Sarajevu in Zadru. Leta 1905 se je preselila v Ljubljano. Čeprav je kratek čas študirala na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu, je bil njena prava strast alpinizem. Kratek čas je bila poročena z Božom Pibernikom, vendar je obdržala svoj dekliški priimek in se naposled leta 1938 poročila z alpinistom Edom Deržajem. Mirin vzdevek »Marko« se je je oprijel v šolskih dneh zaradi »fantovskega« plezanja in je ostal njen vzdevek vse življenje.
V svoji plezalni karieri je Mira dosegla številne odmevne vzpone doma in v tujini. Leta 1934 je z Edom Deržajem preplezala Slovensko smer v severovzhodni steni Ben Nevisa na Škotskem. Opravila je približno sto alpinističnih vzponov ter številne pohodniške in smučarske ture. Bila je tudi članica prestižnega avstrijskega alpinističnega kluba Österreichische Alpenklub in avtorica številnih besedil, povezanih z alpinizmom. Skupaj s Fanny Susan Copeland je leta 1936 napisala angleški vodnik, ki ponuja itinerarje in nasvete za raziskovanje slovenskih gora. V severni steni Špika sta ji uspeli kar dve prvenstveni smeri (od štirih preplezanih v medvojnem obdobju).
Direktna smer v Špiku je zaradi svoje dolžine in izpostavljenosti še danes zahtevna. Ta smer je bilo njeno življenjsko delo in je pomenilo njen vzpon v sam vrh evropske alpinistične elite. Bila je prva preplezana smer te težavnosti (V+) v Sloveniji in v času svojega nastanka ena najzahtevnejših v vseh Alpah.
Poleg te smeri jo je osebno zelo zaznamovala nesreča v Triglavu, pri kateri se je poškodoval Edo Deržaj. S hitro reakcijo in pogumnim reševanjem je Miri uspelo rešiti soplezalca. Nesreča pa je sprožila polemike in razprave o tveganjih »strme turistike« in vsesplošni smotrnosti alpinizma. O nesreči je napisala tudi članek, ki pa zaradi nasprotovanja konservativnih planinskih krogov ni bil objavljen. Sporno poročanje o nesreči in javne razprave so privedle do tožbe proti novinarju Alojzu Gšpanu zaradi klevetanja in blatenja Mirinega dobrega imena.
Mirino življenje se je po dolgi bolezni končalo leta 1948. V Slovenski zgodovini ostaja zapisana kot odlična alpinistka, njen prispevek k alpinizmu pa neizpodbitno velik. Njena zgodba in dosežki upravičeno navdihujejo prihodnje generacije plezalcev.