Večer, 17.05.06, Narava, gore in ljudje: "Plodna ideja Mladinske komisije pri PZS o delu mladih za mlade in gorništvu kot načinu življenja živi in bo živela," pravi Zdenka Mihelič
Planinska šola je danes pogoj za pridobitev zlatega znaka mladi planinec
Mladinska komisija PZS je praznovala 50 let
"Plodna ideja Mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenije o delu mladih za mlade in gorništvu kot načinu življenja živi in bo živela," pravi njena predsednica Zdenka Mihelič
Na prelepo sončno soboto, 13. maja, ko je vse cvetelo, dehtelo in od sonca žarelo, je v Osnovni šoli Janka Kersnika na Brdu pri Lukovici potekalo slavnostno in družabno srečanje nekdanjih in sedanjih aktivnih članov Mladinske komisije PZS. "Na srečanju, ki so si ga predvsem starejše generacije po tihem že dolgo želele, se je zbralo okoli 80 starejših in mlajših MKjevcev pa tudi nekaj najmlajših nadebudnih cicibanov," je povedala Zdenka Mihelič, predsednica MK pri PZS.
Mladinska komisija PZS je bila ustanovljena aprila leta 1956 na Šmarjetni gori nad Kranjem. "In od takrat do danes se je zgodilo veliko trenutkov ustvarjanja, veselja, ljubezni do gora in dela z mladimi, trenutkov v naravi in v steni, na izobraževanjih v Bavšici in drugod po Sloveniji in tujini, na taborih pod šotori, v kočah, polnih smeha, tihih pogovorov in velikih načrtov, izpolnjenih sanj in uresničenih želja pa tudi kakšne neizpolnjene naloge in neizpete pesmi. Vse to in še več se je nabralo v naš šopek, bogato popisano knjigo teh petdesetih let," pravi Zdenka Mihelič. "Za vsemi dosežki Mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenije, ki se jih je v teh petdesetih letih nabralo ogromno, stojijo ljudje. Vsak je s svojo ljubeznijo do gora pristavil svoj kamenček v mozaiku, ki ga gradi Mladinska Komisija že 50 let."
Po planinski himni je najprej spregovoril v.d. predsednika MK PZS Iztok Rojc, za njim pa še predsednik PZS Franci Ekar in eden izmed ustanovnih članov MK PZS Jože Melanšek iz Velenja. Vsi trije so predstavili pomembno vlogo Mladinske komisije PZS, ki jo je imela in jo ima v slovenskem prostoru, prav tako tudi v tujini. Ustanovni član Jože Melanšek se je spomnil začetkov dela z mladimi še v letih pred ustanovitvijo MK PZS in nato pobud za organizirano delo ter organizacijo za mlade, prve predsednice Mare Švent, prvega tečaja za mladinskega planinskega vodnika oz. vodnika nasploh, akcij Ciciban in Mladi planinec, Planinske šole, začetka postavitve vzgojno-izobraževalnega centra Bavšica in kasneje Planinskega učnega središča Bavšica, številnih uspehov in generacij, med katerimi so številni na čelu planinskih društev in planinske organizacije.
"Da so planinski tabori uspešnica, je bilo treba v preteklosti storiti marsikaj. Predvsem se je treba zahvaliti vsem, ki so delali in delajo z mladimi. Po dobrih šestdesetih letih obstoja organiziranega planinstva na Slovenskem in slabih desetih letih po ustanovitvi Planinske zveze Slovenija se je vse bolj razmišljalo o vključevanju mladih v planinsko dejavnost," je dejal Dušan Prašnikar, vodja odbora za pripravo 50-letnice MK PZS.
Glavna naloga Mladinske komisije vse od njenega nastanka naprej je skrb za vzgojo in izobraževanje mladih na področju gorništva. V vseh teh letih je postalo delovanje Mladinske komisije zelo široko razvejano. Takoj po ustanovitvi MK je pričela izobraževati mladinske vodnike, ki so pričeli skrbeti za mlade v planinskih društvih. Ob ustanovitvi MK so se namreč znotraj planinskih društev pričeli ustanavljati tudi mladinski odseki (MO). Ti so na ravni planinskega društva začeli skrbeti za planinske aktivnosti za mlade, vendar so bili usklajeni z delovanjem Mladinske komisije, ki pa je skrbela za delo z mladimi na vseslovenski ravni. Le sedem let po ustanovitvi MK, leta 1963, so začeli v mladinskih odsekih planinskih društev s prvimi planinskimi šolami - izobraževanjem mladih za varno hojo po gorah.
Planinska šola je danes pogoj za pridobitev zlatega znaka Mladi planinec. To pomeni, da so se mladi z osvojenim zlatim znakom sami sposobni pripraviti na turo in se gibati po znanih poteh. Akcija Mladi planinec, ki se je ob uvedbi leta 1969 imenovala Pionir planinec, je namenjena vsem mladim, ki v spremstvu vodnikov, mentorjev ali staršev spoznavajo gorski svet, se učijo planinske dejavnosti in si krepijo vrlin, kot so tovarištvo, vztrajnost, vedoželjnost. Ker je izobraževanje postopno, je tudi nagrajevanje takšno, od bronastega in srebrnega do zlatega znaka. Zelo pridni udeleženci izletov lahko osvojijo tudi več zlatih znakov.
Ker so otroci že pred vstopom v osnovno šolo sposobni več kot uro dolge hoje, je MK PZS nekaj let zatem uvedla akcijo tudi za najmlajše, Ciciban planinec. Ker je vzgojna in izobraževalna vloga najpomembnejša, je MK leta 1969 ustanovila Odbor za vzgojo in izobraževanje; to delo opravljajo mladinski planinski vodniki. Ker pa so bili vodniki predvsem izšolani za vodenje po gorah, je MK v letih 1971 do 1973 vpeljala seminar za mentorje, ki so danes ključni ljudje, saj v okviru planinskih skupin poučujejo planinske vsebine in pomagajo vodnikom pri vodenju izletov. Izobraževalne dejavnosti potekajo predvsem v Bavšici, kjer je bil najprej postavljen Vzgojno-izobraževalni center Bavšica, leta 1999 pa je bila zgrajena posebna zgradba za namen poučevanja in se imenuje Planinsko učno središče Bavšica. Za popestritev dela z mladimi je MK skupaj s PD Domžale leta 1989 organizirala Tekmovanje Mladina in gore, ki tako letos poteka že 17.
Ker mladi niso le cicibani in osnovnošolci, se je MK sčasoma usmerila tudi v starejše starostne skupine in tudi zanje pripravila programe. Tako se mladi od konca 80. let lahko udeležujejo mladinskih taborov, tečajev gorništva in za ljubitelje smučanja še posebno zanimivih tednov turne smuke. V drugi polovici 90. let je MK obudila planinska orientacijska tekmovanja, ki so bila še posebno dobro organizirana na območju Štajerske. Tako je leta 1998 na Menini potekalo prvo Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje (SPOT). Danes so planinsko-orientacijska tekmovanja v osmih področnih ligah, osnovnošolci pa tekmujejo v dveh težavnostnih kategorijah.
Planinska zveza Slovenije z mladimi s svojo dejavnostjo ni ostala le v okviru slovenskih meja. Že od srede 60. letih prejšnjega stoletja so se tudi mladi v okviru Planinske zveze udeleževali raznih taborov, seminarjev in izmenjav v drugih državah. Na tem mestu se lahko pohvalimo, da smo pri delu z mladimi bili večkrat za zgled v tujini. Danes je MK PZS članica organizacije Youth Commission UIAA, katere ena izmed ustanovnih članic je bila tudi MK.
V okviru Mladinske komisije delujejo planinske skupine. mladinski odseki pri Planinskih društvih, pokrajinski odbori mladinskih odsekov. Za lažje delovanje ima Mladinska komisija enajst pokrajinskih odborov po celi Sloveniji, v njih pa so vključeni mladinski odseki - so torej vmesna stopnja med Mladinsko komisijo in mladinskimi odseki.
Urška Šprogar