Delo, 07.04.05: Perspektivni slovenski alpinisti plezali v Zahodnih Alpah
Objavljamo originalni avtorjev zapis
Perspektivni alpinisti v Zahodnih Alpah
Mladost v velikih lednih stenah
Ljubljana - Ob koncu zime je Komisija za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije organizirala zimski alpinistični tabor v pogorju Mont Blanca. Na podlagi razpisa in starostne meje 25 let se je tabora v Chamonixu udeležilo 13 mladih alpinistov katerim sta svetovala vodja in namestnik tabora Uroš Samec in Tina Di Batista. Mladostna vnema, lepo vreme ter solidne razmere v stenah so »zakrivili« lepo število kvalitetnih vzponov med katerimi izstopa ponovitev Crozovega stebra v Grandes Jorasess.
Prvih nekaj poizkusov je bilo neuspešnih zaradi sneženja in pomanjkanja ledu, uspeli so le Matej Smerkolj, Martin Belhar ter Tine Ščuka in Mitja Šorn v Petit Viking (III, 4+, 500 m) v Pointe Domino. Nato so stvari stekle. Prva velika smer, ki je »padla« je bil Lagardov ozebnik v Les Droites (IV, 5, 1000 m) ki so jo preplezali Tine Cuder in Blaž Ortar ter Ambrož Bajde in Matej Kladnik. Isti dan sta Aljaž Tratnik in Nastja Davidova preplezata smer Frendo–Ravanel v Aig Caree (II, 5, 500 m) in se do večera vrnila v Chamonix. V naslednjih dneh so bili na nogah prav vsi. Rok Blagus in Dejan Miškovič sta vstopila v smer Merkl–Welzenbach (IV, 5, M, 1000 m) v Grand Charmozu. Zaradi precej kopne stene sta morala po dveh tretjinah stene bivakirati, vrh pa sta dosegla sredi naslednjega dne. Matjaž Jeran in Uroš Samec sta preplezala Ozebnik S (V, 4, M, 1000 m) v severni steni Aig du Midija, v isti steni pa so smer Chere (V, 4, 1000 m) preplezali Mojca Žerjav in Nastja Davidova kasneje pa še Rok Blagus sam. Samec in Blagus, sta plezala tudi Goulotte Valeria (III, 4+, M, 400 m) v Petit Capucinu. Precj oblegana je bila popularna vzhodna stena Mont Blanc du Tacula. Ortar, Kladnik in Bajde so vstopili po Gervasuttijevem stebru nadaljevali pa po Superkuloarju (IV, M5, A1, 800 m) do vrha gore. Smer Modica – Noury (III, 5, 500 m) so plezali Di Batista, Tratnik in Davidova, Gabarroujev ozebnik pa Smerkolj, Belhar, Ščuka in Šorn. Ista ekipa je pred tem preplezala tudi Mrtvaški prt (IV, 4, 750 m) v Grandes Jorasess. Legendarna stena je prišla na koncu še enkrat na vrsto. Jeran, Cuder ter Tratnik in Di Batista so v dveh celih dnevih opravili s Crozovim stebrom (VI, M6, 1100 m). Tina Di Batista je s tem dopolnila zbirko »Zadnjih treh problemov Alp« kamor poleg omenjene spadata še severni steni Materhorna in Eigerja. Vse tri je zmogla pozimi oz. v zimskih razmerah kar je pred njo od Slovencev storil le še Tomo Česen leta 1986. Alpska trilogija kljub visoki »starosti« še vedno kotira zelo visoko med željami vsakega pravega alpinista.
Tovrstni tabor je ena najbolj dobrodošlih vzgojnih akcij Komisije za alpinizem. Mnogo od udeležencev verjetno sicer še nekaj časa ne bi zapičilo cepina v tamkajšnji led prav tako kot ga letos ni, razen omenjenih, noben drug slovenski alpinist. Nekateri bodo še vedno govorili o pomembnosti športnega kombiniranega plezanja za vzpone v velikih kombiniranih stenah, nekateri pa so se tega lotili z druge strani, s postopnim nabiranjem izkušenj na kraju samem. Med udeleženci je bila pisana druščina alpinistov; od manj izkušenih, do alpinistov, ki so dosegli že vidne rezultate v napomembnejših gorstvih sveta. Prav vsem je sedaj jasno od kod izhaja beseda alpinizem in prav med njimi se že nahaja zdravo in neobremenjeno, perspektivno jedro slovenskega alpinizma.
Tomaž Jakofčič